Selevkidsko cesarstvo: zgodovina, ozemlje in vladavina 323–63 pred našim štetjem
Selevkidsko cesarstvo je bilo helenistična (ali starogrška) država naslednica cesarstva Aleksandra Velikega. Cesarstvo je v svojem največjem obsegu obsegalo osrednjo Anatolijo, Levant, Mezopotamijo, Perzijo, Turkmenistan, Pamir in dolino reke Ind. Nastalo je kot ena izmed večjih helenističnih monarhij, ki so se oblikovale po razdelitvi Aleksandrovega imperija med njegove generale.
Ustanovitev in politična struktura
Po Aleksandrovi smrti (323 pr. n. št.) so njegovi generali razdelili ozemlja; Selevcus I Nikator je postopoma zgradil dinastijo, ki je v različnih oblikah vladala od začetka 4. stoletja pr. n. št. (sam koncept selšiške vladavine običajno datira od okoli 312 pr. n. št., ko je Seleucus zavzel Babilon) vse do 63 pr. n. št., ko je rimski general Pompej reorganiziral območje in dokončno zmanjšal preostale selškiške entitete. Glavna središča oblasti sta bila mesta, ki jih je ustanovil ali utrdil sam Seleucus — na primer Seleukija ob Tigrisu in antična Antiohija — ob tem pa je cesarstvo upravljalo široko mrežo provinc in polisov.
Vojaške in diplomatske razmere
Selevkidsko cesarstvo je bilo znano po močni kombinaciji helenistične vojaške organizacije (falanxa, konjenica) in uporabi grških upravnih modelov ob vključevanju lokalnih elit. Cesarstvo se je pogosto borilo z drugimi nasledniki Aleksandra, še posebej z Ptolemsko Egiptom (tzv. sirijske vojne), ter pozneje s rastočimi silami, kot so Partsi in Rimljani. Pomembna prelomnica je bila zmaga Rimljanov nad Antiohom III. Velikim v bitki pri Magneziji (190 pr. n. št.) in posledični mir v Apameji (188 pr. n. št.), ki je selški državi odtrgal velik del njenega anatolskega ozemlja in znatno omejil njen vpliv v Sredozemlju.
Notranji izzivi in razpad
Selevkidska oblast je bila pogosto oslabljena zaradi notranjih spopadov za prestol, lojalnosti lokalnih vojskovodij in odcepov, kot je nastanek Greko-baktrijskega kraljestva na vzhodu. V 2. in 1. stoletju pr. n. št. so Partci postopoma obvladovali mezopotamska in perzijska ozemlja, medtem ko so Rimska republika in kljubovalni lokalni vladarji (npr. v Judeji) zmanjšali preostali vpliv Selevkidov. Leta 63 pr. n. št. je Pompej formalno vključil sirijska ozemlja v rimsko sfero vpliva, kar se pogosto šteje za konec tradicionalnega selškiškega cesarstva.
Kultura, gospodarstvo in zapuščina
Selevkidsko obdobje je prineslo močno helenizacijo regij: grški jezik, mesto kot administrativna in kulturna enota ter grški umetniški slog so se širili skupaj z obsežnim trgovskim omrežjem, ki je povezovalo Sredozemlje z Mezopotamijo, Perzijo in indijskimi deželami. Zaradi mešanice grške in lokalnih tradicij nastaja bogata kulturna sinteza — v arhitekturi, kiparstvu, kovancih in verskih praksah. Cesarstvo je imelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi in vzdrževanju trgovskih poti, ki so kasneje postale del t. i. svilne poti.
Razmerje do prejšnjih in naslednjih držav
Predvsem je bil naslednik Ahemenidskega cesarstva v Perziji; selški režim je prevzel in prilagodil številne elemente perzijske uprave. V kasnejših stoletjih so ta ozemlja doživela nadaljnje spremembe: v 7. stoletju našega štetja so jih osvojile arabske sile in vključile v islamski kalifat (Rašidunsko cesarstvo) med osvajalnimi valovi v letih okoli 650–660 našega štetja. Kasneje je velik del teh dežel postal del Omajadskega in nato Abasidskega cesarstva, kar pomeni, da je ozemlje nekdaj velikega helenističnega imperija skozi nadaljnja tisočletja prešlo skozi več različnih političnih in kulturnih faz.
Vladarji in pomembni dogodki
V dinastiji Selevkidov je bilo od leta 323 do 63 pred našim štetjem več kot 30 kraljev. Med najbolj znanimi so ustanovitelj Seleucus I, Antiohovi številni potomci, posebej Antioh III. Veliki (znan po poskusih ponovne vzpostavitve oblasti), ter Antioh IV. Epifan (znan po konfliktih v Judeji in dogodkih, ki so pripeljali do makabejskega upora). Vzhodni odcep in ustanovitev Greko-baktrijskega in pozneje indogreškega sveta sta pokazala raznolikost in globalni doseg helenistične kulture, a tudi težave pri ohranjanju enotne države na tako razširjenem ozemlju.
Selevkidsko cesarstvo je torej pomemben most med antiko in vzhodom: bilo je osrednje v širjenju helenistične kulture, obenem pa je šlo tudi skozi intenzivne vojaške in politične preizkušnje, katerih posledice so vplivale na razvoj sredozemskih, iranskih in južnoazijskih zgodovinskih poti.
Delitev Aleksandrovega cesarstva (323-281 pr. n. št.)
Aleksander Veliki je osvojil Perzijsko cesarstvo, vendar je pozneje umrl mlad in svoj ogromni imperij delno helenizirane kulture zapustil brez odraslega naslednika.
Cesarstvo je leta 323 pr. n. št. vodil regent Perdikas, ozemlja pa so bila razdeljena med Aleksandrove generale, ki so s tem postali satrapi, z babilonsko razdelitvijo. Voditelji, ki so menili, da bi morali imeti več, so začeli vojne, da bi to dobili. Kmalu so se različni deli cesarstva začeli boriti drug proti drugemu.
Zgodnje Selevkidsko cesarstvo
Selevk I. Soter je bil eden od Aleksandrovih generalov, ki je prejel del velikega imperija, ki ga je ustvaril Aleksander. Prejel je ogromna ozemlja v Siriji, Babilonu, Anatoliji in celo v Indiji. Ko je bil Perdikkas ubit v političnem atentatu egiptovskega Ptolemaja, se je cesarstvo, ki je komaj držalo skupaj, razcepilo. Selevkidsko cesarstvo se je hitro razširilo in sčasoma zavzelo dele Trakije na zahodu ter napredovalo čez reko Ind na vzhodu.
Selevk I. se je večkrat spopadel s svojo južno tekmico za oblast, dinastijo Ptolemajcev. Dinastija Ptolemajcev je nadzorovala večino Egipta in okoliških dežel ter se je s Selevkidi večkrat spopadla za nadzor nad Sirijo. Selevk I. je osvojil velik del Anatolije in se pripravljal na napad na Makedonijo, ko je bil umorjen. To je za trenutek ustavilo ambicije Selevkidov v Grčiji. Po smrti Selevuka I. so njegovi dediči veliko časa in denarja porabili za ohranjanje ogromnega imperija, ki so ga podedovali. Pri tem so bili dokaj uspešni, vendar je obsežnost imperija kljubovala poskusom Selevkovih naslednikov, da bi ga učinkovito nadzorovali.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo Selevkidsko cesarstvo?
O: Selevkidsko cesarstvo je bila helenistična država, ki je nasledila cesarstvo Aleksandra Velikega.
V: Katera območja je Selevkidsko cesarstvo pokrivalo v svojem največjem obsegu?
O: Selevkidsko cesarstvo je obsegalo osrednjo Anatolijo, Levant, Mezopotamijo, Perzijo, Turkmenistan, Pamir in dolino reke Ind.
V: Kateri imperij je bil glavni naslednik Selevkidovega imperija?
O: Selevkidsko cesarstvo je v prvi vrsti nasledilo Ahemenidsko cesarstvo v Perziji.
V: Kateri imperij je osvojil Selevkidsko cesarstvo in mu vladal od leta 650 do 660 našega štetja?
O: Islamski kalifat (Rašidunsko cesarstvo) je osvojil Selevkidsko cesarstvo in mu vladal od leta 650 do 660 našega štetja.
V: Kaj se je kasneje zgodilo z večjim delom območja Selevkidovega cesarstva?
O: Velik del območja Selevkidskega cesarstva je postal del Omajadskega in nato Abasidskega cesarstva.
V: Koliko kraljev je imela dinastija Selevkidov?
O: Dinastija Selevkidov je imela več kot 30 kraljev od leta 323 do 63 pred našim štetjem.
V: Kakšen je bil časovni okvir imperija Selevkidov?
O: Selevkidsko cesarstvo je obstajalo od leta 323 do leta 63 pred našim štetjem.
