Dinastija Argeadov: makedonska kraljevska hiša — Filip II. in Aleksander Veliki

Dinastija Argeadov: zgodba makedonskih vladarjev, Filip II. in Aleksander Veliki — osvajanja, politika in padec dinastije v vrtincu Diadokov.

Dinastija Argead (grško: Ἀργεάδαι, Argeádai) je bila starodavna makedonska kraljeva hiša dorskega izvora. Bili so ustanovitelji in vladajoča dinastija arhaičnega grškega kraljestva Makedonije od približno 700 do 310 pr. n. št. Ljudje iz rodbine Agread naj bi bili del Heraklove družine. Med slavnimi kralji sta bila Filip II. makedonski, ki je združil Grke, in Aleksander Veliki, ki je premagal Perzijsko cesarstvo in ustvaril Aleksandrovo cesarstvo. Dinastija Argeadov se je končala med vojnami Diadohov, ko sta bila umorjena Aleksander IV Makedonski in njegova mati Roksana.

Izvor in legitimnost

Argeadom so pripisovali izvore iz dorskega sveta in jih povezovali z mitično potomstvo Herakla, kar je služilo kot politična in verska legitimacija njihove vladavine. Po grških rodoslovjih so bili potomci Temenidov iz Argosa; različne legende omenjajo tudi prednike, kot so Perdik in (v poznejših izročilih) Karan (Karanos). Zgodovinski viri in arheološki dokazi kažejo, da je rodbina postala pomembna v severnih grških deželah v 8.–7. stoletju pr. n. št.

Najpomembnejši vladarji in dosežki

• Perdik I (po legendah) – ena izmed zgodnjih osebnosti v argeadskem rodu, pogosto upet v izročilih kot ustanovitelj.
• Alexander I (»Filhelenski«) – v 5. stoletju pr. n. št. je utrdil položaj Makedonije med grškimi polis in sodeloval v dogajanjih ob perzijski invaziji.
• Amyntas I in njegovi nasledniki – v obdobju 6.–5. stoletja so postopoma širili oblast in vzpostavili temelje kraljevine.
• Filip II (r. 359–336 pr. n. št.) – ključna figura: reformiral vojsko (uvajanje sarise in učinkovite makedonske falange), centraliziral oblast, vzpostavil profesionalno vojsko in diplomatsko mrežo ter podredil grške države z izjemo nekaterih atenskih odporov. Premestil je prestolnico v Pelo in pripravil teren za velike osvajalske ambicije.
• Aleksander III Veliki (r. 336–323 pr. n. št.) – izvedel obsežno vojaško kampanjo proti Ahemenidskemu Perzijskemu cesarstvu, osvojil večino znanega sveta tistega časa (Malo Azijo, Egipt, Perzijo, Mezopotamijo, del Srednje Azije in Indije). Ustanavljal je mesta »Alpha« (Aleksandrije) ter širil helenistično kulturo in upravno prakso.
• Aleksander IV (roj. 323 pr. n. št.) – sin Aleksandra Velikega in Roksane; kot dojenček in kasnejši mladi mož je ostal figurativni lastnik oblasti, a je bil v času borb Diadohov odstranjen in umorjen, s tem pa je izumrla argeadska dinastija.

Vladna struktura, vojska in uprava

Argeadska monarhija je bila dedna, a so bile zaporedne izmenjave oblasti pogosto predmete nasilnih rivalstev in rodbinskih spopadov. Filipske vojaške reforme so vzpostavile kombinacijo dolge falange na čelu z sariso (dolgo kopje), težko jahalno konjenico in lahke pehotne enote, kar je omogočilo združene manevre in hitre zmage. Aleksander je za svoje osvajalske pohode združil makedonsko jedro z grškim poveljstvom in lokalno upravo v osvojeni provinci.

Prestolnice in arheološke sledi

Prvotna prestolnica Argeadov je bilo staro mesto Aigai (danes Vergina), kjer so bile izkopane veličastne kraljeve grobnice z bogatimi darili — med najpomembnejšimi najdbami je zlata larnaksa z zvezdo, ki je povezana s pogrebom visokega člana rodbine, najverjetneje Filipa II. Kasneje je postala politični in upravni center Pella, od koder je Filip II. vodil reforme in od koder je Aleksander startal na svoje pohode.

Konec dinastije in posledice

Po presenetljivi smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. ni bil jasno določen dedič z dovolj avtoritete; njegova žena Roksana je rodila sina Aleksandra IV, ki pa ni imel moči, da bi sam vladal. Generali in namestniki (Diadohi) so razdelili osvajanja in v naslednjem desetletju izbruhnile dolgotrajne vojne. V tem kaosu je Cassander (eden izmed generalk) naročil umor Aleksandra IV in Roksane okoli 310–309 pr. n. št., s čimer se je argeadska mornarica in legitimna linija moške dedne vladavine praktično končala. Namesto tega so se pojavile nove dinastije in helenistične monarhije (Ptolemajci, Seleukidi, Antigonidi idr.), ki so prevzele del oblasti in zapuščine Aleksandra Velikega.

Zapuststvo

Argeadska dinastija je dala temelje za politično združitev Makedonije in z vojaškimi, upravnimi in kulturnimi inovacijami pripravila pot za helenizem. Nekateri njihovi dosežki — predvsem Filippove reforme in Aleksandrove osvojitve — so globoko vplivali na razvoj sredozemskega in bližnjevzhodnega sveta v naslednjih stoletjih. Arheološke najdbe, zlasti v Vergini, še naprej osvetljujejo bogastvo in pomen te dinastije v antičnem obdobju.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je ustanovil dinastijo Argead?

V: Kje je bilo njihovo domovanje?

V: Katero mesto je postalo njihova prestolnica?

V: Kako daleč se je razširila makedonska oblast v času vladavine Amintasa I.?

V: Od koga naj bi bili potomci?

V: Kateri slavni kralj si je kot hegemon podredil Grčijo in združil grške mestne države?

V: Kdo je pod vodstvom vojske osvojil večino takrat znanega sveta in ustvaril ogromen imperij, ki se je raztezal od Makedonije in Grčije do Egipta in reke Ind ter premagal perzijski Ahemenidski imperij?

Išči po črki