Herodot — starogrški zgodovinar, oče zgodovine: življenje in delo
Herodot je bil starogrški zgodovinar. Rodil se je v Halikarnassu, mestu na jugozahodu Male Azije (zdaj Bodrum, Turčija), verjetno okoli leta 484 pred našim štetjem. Tradicionalno naj bi umrl okoli leta 425 pr. n. št.; po nekaterih virih je v poznejših letih živel v grški koloniji Thurii, kjer naj bi tudi umrl.
Ciceron je Herodota zaradi njegovega obsežnega pisanja označil kot "oče zgodovine". V svojih glavnih delih je poročal o velikih starodavnih imperijih, med drugim o Babilonu, Egiptu in Perziji ter o starih Grkih, predvsem o dogodkih, ki so vodili do in v času perzijsko-grških vojn.
Življenje in potovanja
Herodot je bil po lastnih navedbah veliko na poti. V svojih spisih trdi, da je obiskal kraje, kot so današnja Italija, Ukrajina, Egipt in Sicilija, morda pa je prišel tudi do Babilona. Med potovanji je zbiral pripovedi, lokalne legende, geografske in etnografske podatke ter pričevanja očividcev. Po različnih virih je bil zaradi svojega političnega stališča pri domačem tiranu tudi kratkotrajen izgnanec in je živel na več grških otokih in v kolonijah.
Delo in metoda
Njegovo glavno delo nosi naslov Historíai (ponavadi prevedeno kot Zgodovine) in je razdeljeno na devet knjig, vsaka poimenovana po eni izmed muzej: Klio, Euterpe, Talia, Melpomena, Terpsihora, Erato, Polimnija, Uranija in Kaliope. Osrednja tema so perzijsko-grške vojne, a delo vključuje tudi številna digresivna poglavja s podatki o narodih, običajih, geografiji, zgodovinskih legendah in govoricah.
Herodot je sam govoril o načinu dela kot o historia — poizvedovanju. Zbral je različne vire: pisne zapise, ustne pripovedi, lastna opazovanja in poročila potnikov. Pogosto navaja več različic istega dogodka in pusti bralcu, da presodi verodostojnost. Znan je po živo pripovedanih anekdotah, govoricah in tudi reprodukcijah govorov, kar je bila v antičnih zgodovinskih delih običajna praksa.
Vrednost in spori glede zanesljivosti
Delo Herodota velja za dragoceno, ker ohranja veliko podatkov, ki bi jih drugače morda izgubili — etnografske opise, legende in podrobnosti o manj znanih krajih in ljudstvih. Vendar pa so ga sodobniki in poznejši zgodovinarji tudi kritizirali. Nekateri so mu očitali pristranskost, pretiravanje ali upoštevanje neverodostojnih zgodb; zaradi tega je dobil tudi vzdevek "oče laži" v nekaterih kasneje citiranih izrazih (kritike pa niso enotne).
Thucydides in drugi kasnejši zgodovinarji so si prizadevali za strožjo, bolj kritično metodo in so Herodotu očitali, da vključi preveč pripovednega gradiva in govoric. Danes zgodovinarji pogosto kombinirajo Herodotove zapise z arheološkimi odkritji in drugimi viri: v nekaterih primerih arheologija potrdi njegove trditve, v drugih pa pokaže, da so določeni podatki netočni ali prenagljeni.
Vpliv in dediščina
Herodot je s svojim načinom zbiranja in predstavitve gradiva postavil temelje za zgodovinopisje v zahodni tradiciji. Njegova dela so zanimiva tudi iz literarnega vidika; vsebujejo opisne sekvence, mitološke vložke in zgodbe o posameznikih. Njegov pristop — natančno beleženje različnih mnenj in navajanje virov — je bil pomemben premik proti zgodovinskemu raziskovanju kot samostojni disciplini.
Prevodi in dostopnost
Herodotova dela so ohranjena v številnih prevodih in izdajah, tako v klasičnih jezikih kot v sodobnih prevodih in komentarjih. Njegove Zgodovine so dostopne v obliki knjig, strokovnih izdaj in spletnih virov; prevodi omogočajo širok dostop bralcem, ki ne obvladajo starogrščine.
Čeprav so nekatere njegove pripovedi sporne, ostaja Herodot ključna osebnost antične zgodovine in eden prvih avtorjev, ki je skušal sistematično zapisati zgodovinske dogodke in razložiti vzroke ter posledice velikih političnih konfliktov med vzhodom in zahodom.
Herodot iz Helikarnasa
Naslovne strani prevoda v italijanščino, natisnjenega v Benetkah in prvič objavljenega leta 1502
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Herodot?
O: Herodot je bil starogrški zgodovinar, ki je živel v 5. stoletju pred našim štetjem in je znan kot "oče zgodovine".
V: Kje je Herodot živel?
O: Herodot je živel v Halikarnassu, mestu na jugozahodu Male Azije (zdaj Bodrum, Turčija).
V: O čem je Herodot najbolj znan?
O: Herodot je najbolj znan po svojih spisih o vojnah med Perzijskim cesarstvom in grškimi mestnimi državami.
V: Ali je med svojim življenjem potoval še v druge kraje?
O: Da, po njegovih zapisih je Herodot potoval v Italijo (vključno s Sicilijo), Ukrajino, Egipt in Pakistan. Morda je potoval tudi v Babilon v današnjem Iraku.
V: Kako je pridobival informacije za svoja dela?
O: Herodot je pri pisanju o drugih krajih in dogodkih pogosto uporabljal zgodbe ljudi, ki jih je srečal na potovanjih.
V: Ali je mogoče, da nekaj od tega, kar je napisal, ni bilo res?
O: Da, možno je, da nekaj od tega, kar je napisal, ni bilo resnično, saj se je opiral na informacije iz različnih virov.
