Starodavna Indija: od civilizacije doline Inda do imperija Maurija
Starodavna Indija je imela dolgo živečo civilizacijo in kulturo. Obsegala je več držav, vključno z današnjo Indijo, Pakistanom in Bangladešem. Njena zgodovina sega od urbanih središč v dolini Inda do velikih imperijev in kulturnih preporodov, ki so oblikovali verske, jezikovne in družbene temelje južnoazijske podceline.
Civilizacija doline Inda (Harappa in Mohendžo-Daro)
Civilizacija v dolini Inda je cvetela od približno 2600 do 1900 let pred našim štetjem. Predstavljala je začetek urbane civilizacije na podcelini. Njeno središče je bila reka Ind in njeni pritoki. Civilizacija je znana po mestih, kot sta Harappa in Mohendžo-Daro, ki so bila zgrajena iz opeke, imela so urejene ulične mreže, napreden kanalizacijski sistem ob cestah in večnadstropne hiše. Arheološki ostanki kažejo na obrtniško proizvodnjo, tesno organizirano upravljanje vode in obsežno trgovino z Mezopotamijo in drugimi daljnimi regijami.
Pisava in izginotje: Indska pisava (induska pisava) še ni zanesljivo razvozlana, kar omejuje naše neposredno razumevanje njihove politike in družbe. Za upad civilizacije okoli 1900 pr. n. št. so predlagali različne razloge: spremembe podnebja, premiki rek (npr. premik reke Ind ali njenega pritoka), zmanjšanje trgovine in verjetno tudi notranje družbene spremembe.
Vedsko obdobje in oblikovanje družbe
Po upadu doline Inda so prišle nove družbene in jezikovne sile, opisane v vedskih besedilih (približno 1500–500 pr. n. št.). V tem obdobju so nastali temelji hindujskih verskih praks, razvil se je sanskrt in oblikovale so se rane oblike kastnega sistema. Vedska literatura vsebuje pesnitve, molitve in filozofske razprave, ki so pozneje vplivale na hindujsko miselnost.
Maurijski imperij
V času imperija Maurija, ustanovljenega leta 321 pred našim štetjem, je bila večina indijske podceline prvič združena pod enotno vlado. Imperij je vzpostavil močno centralno upravo, obsežen davčni sistem in vojaško organizacijo. Chandragupta Maurya je združil različna kraljestva, njegov svetovalec Kautilja (znan tudi kot Chanakya) pa je v delu Arthashastra opredelil principe državne uprave, vojaške strategije in ekonomije.
Ašoka Veliki, ki si je na začetku prizadeval za širitev svojega kraljestva, je po spreobrnitvi v budizem sledil politiki ahimse (nenasilja). Ašokovi edikti so najstarejši ohranjeni zgodovinski dokumenti Indije, pod Ašokom pa so se budistični ideali razširili po vsej vzhodni in jugovzhodni Aziji. Pod njegovim pokroviteljstvom so bili zgrajeni stupi, poti za romarje in ustanovljene dobrodelne ustanove; vladna administracija pa je skrbela za javne projekte, kot so vodovodi in rastevne nasadi.
Obdobje Guptov — "zlata doba"
obdobju Guptov, je bil znan kot modra in plemenita oseba. V resnici je obdobje Guptov (približno 4.–6. stoletje n. št.) pogosto označeno kot zlata doba starodavne Indije: cvetela sta umetnost in literarna ustvarjalnost (npr. pesnik Kalidasa), napredovala sta matematika in astronomija (uvod v koncept ničle, desetiški sistem, dela kot tiste Aryabhate), prav tako pa so se razvili dosežki v medicini (Ajurveda), metalurgiji in arhitekturi (tempeljski slogovi, rezbarije).
Kulturne in tehnološke dosežke
- Matematika: razvoj ničle in decimalnega sistema, pomembne zasluge za kasnejši matematični napredek.
- Literatura in filozofija: sanskrtski epiki, drama in filozofska dela so oblikovala verske in etične poglede.
- Umetnost in arhitektura: skulpture, reliefe, tempeljna arhitektura in izdelava kovin (npr. wootz jeklo) so dosegli visok nivo.
- Mednarodna trgovina: pomorska in kopenska trgovina z Mezopotamijo, Perzijo, Arabskim polotokom in jugovzhodno Azijo.
Religije in družbeni razvoj
V tem obdobju so se utrdile tri glavne religijske tradicije, ki so še danes temeljne v regiji: hinduizem, budizem in džainizem. Budizem in džainizem sta se pojavila kot reakcija na vedske rituale, poudarila pa sta etiko, nenasilje in osebno odrešenje. Hkrati se je oblikoval kompleksnejši družbeni red, ki se je kasneje prelival v različne oblike lokalne oblasti in kraljevstev.
Propad imperijev in zapuščina
Po obdobju Guptov so sledila večja razdrobljenost in lokalna kraljestva, v 6.–7. stoletju pa so regijo vdrle nove sile, vključno s hunskimi (Heftaliti) vdorom. Kljub političnim spreminjanjem so kulturni dosežki starodavne Indije vplivali na poznejše imperije, religije in umetnost po celotni Aziji. Tradicije, jezik, znanje in institucije, izoblikovane v starodavni Indiji, so pomembno prispevale k svetovni dediščini.
Zaključek: Starodavna Indija je bila dinamično območje tehnološkega, verskega in kulturnega razvoja — od urbanih dosežkov civilizacije doline Inda preko unifikacije Maurijev in širjenja budizma do kulturnega vrhunca v obdobju Guptov. Njena zapuščina se še danes odraža v jeziku, religiji, filozofiji, znanosti in umetnosti regije.


Stoječi Buda, starodavna regija Gandhara, severni Pakistan, 1. stoletje našega štetja, Musée Guimet.
Glavni dogodki
Kronologija
- 1500 pred našim štetjem - 600 pred našim štetjem: sestavljanje Ved in Brahman
- 700 let pred našim štetjem - 300 let pred našim štetjem: sestava Upanišad
- 527 ali 526 pr. n. št: Mahavira, zgodovinski ustanovitelj džainizma
- Konec 6. stoletja: Perzijski kralj Darij (kralj priklicateljev) osvoji dele starodavnega Pakistana.
- 486 PR. N. ŠT: Budova smrt; kitajsko izročilo navaja leto 483 pr. n. št.
- 400 let pred našim štetjem: Panini sestavi prvo sanskrtsko slovnico
- 4. stoletje pred našim štetjem - 4. stoletje pred našim štetjem: Sestavljanje Ramajane in Mahabharate
- 327 PR. N. ŠT. - 25 PR. N. ŠT: Aleksander Veliki vdre v dolino reke Ind (današnji Pakistan).
- 321 PR. N. ŠT. - 181 PR. N. ŠT: Chandragupta Maurya ustanovil Maurya imperij
- 300 let pred našim štetjem: Megasten (Grk) obišče kralja Maurijcev
- 300 let pred našim štetjem: sestava Arthashastre, čeprav nekateri učenjaki delo datirajo v leto 100 našega štetja.
- 268 pr. n. št. - 233: pr. n. št. vladavina Ašoka Veliki
- 185 pr. n. št. - 75 pr. n. št.: dinastija Sunga kraljuje v osrednji Indiji
- 2. stoletje pred našim štetjem - 3. stoletje pred našim štetjem: vpliv budizma in džainizma v Indiji na vrhuncu
- 1. stoletje pred našim štetjem - 1. stoletje našega štetja: Šaki, Parti in Kušani vdirajo v dolino reke Ind.
- 1. stoletje pred našim štetjem - 2. stoletje našega štetja: vladavina Satavahane
- 58 PR. N. ŠT. - 57 PR. N. ŠT: Začetek obdobja Vikrama Samvat
- Kraljestva Chera, Chola in Pandiya na jugu
- 78 n. št.: začetek obdobja Šake
- 1. do 3. stoletje: vladavina dinastije Kušanov; prva upodobitev džainističnih tirthankar in hindujskih božanstev z muti orožjem
- 4.-5. stoletje: Vaktaka vlada nad osrednjo Indijo in Dekanom
- 4.-6. stoletje: To je bilo obdobje Guptov v večjem delu in osrednjem delu sodobne Republike Indije (nikoli ni vključevalo pakistanskih regij), vendar je bila to zlata doba Indije v dolini Gangetic
- 500 N. ŠT: Dokončana Ajanta
- 5.-7. stoletje: Razširjanje vaišnavizma, zlasti krišanskega kulta; pojav čaščenja lokalnih božanstev; pojav tantrizma
- 5.-6. stoletje: Invazija Hunov v starodavne pakistanske regije
- 6. - 17. stoletje: vladavina Radžputov v različnih regijah Zahodne Indije.
- 6. stoletje: dinastija Kalačuri vlada zahodni obali sodobne Indije
- 6.-8. stoletje: Dinastija Pallava v južni Indiji; na jugu se začne gradnja v skalah; v Mamallapurami in Kančipuramu se razcveti gradnja templjev
- 6.-10. stoletje: Tamilska nabožna poezija
- 7.-8. stoletje: zaton budizma v starem Pakistanu in severni Indiji; oživitev hinduizma
- 7. - 10. stoletje: Dinastija Raštrakuta vlada severnemu delu Dekana
- Zgodnje 8. stoletje: Arabski trgovci se naselijo na obali Sindha (danes del Pakistana) in indijske zvezne države Gudžarat
- 8.-12. stoletje: Dinastija Pala vlada v Biharju, Bengaliji in velikem delu vzhodne Indije
- 10. - 17. stoletje: vladavina Radžputov v različnih regijah Zahodne Indije.
- 788 - 820 N. ŠT: Življenje Adi Šankaračarje
- 1018 N. ŠT: Prvi muslimanski vladar Mahmud Gazni vdre v Indijo.
- 1947 - Indijska dominija postane neodvisna
- 1950 - ustanovitev sodobne Republike Indije


Zemljevid, na katerem je s temno modro barvo označen največji obseg Mavrijanskega cesarstva.
Vprašanja in odgovori
V: Kje je cvetela civilizacija v dolini Inda?
O: Civilizacija doline Ind je cvetela ob reki Ind in njenih pritokih v več državah, vključno z današnjo Indijo, Pakistanom in Bangladešem.
V: Kdaj je obstajala civilizacija doline Ind?
O: Civilizacija doline Ind je obstajala od približno 2600 pred našim štetjem do 1900 pred našim štetjem.
V: Kakšen je pomen civilizacije doline Ind?
O: Civilizacija doline Ind je pomenila začetek urbane civilizacije na podcelini.
V: Kdo in kdaj je ustanovil imperij Maurija?
O: Imperij Maurija je bil ustanovljen leta 321 pred našim štetjem, ustanovil pa ga je neznani bojevnik skromnega porekla.
V: Po čem je znan Ašoka Veliki?
O: Ašoka Veliki je znan po tem, da je po spreobrnitvi v budizem sledil politiki ahimse (nenasilja) in z Ašokovimi edikti širil budistične ideale po vzhodni in jugovzhodni Aziji.
V: Kdaj se je Ašoka spreobrnil v budizem?
O: Ašoka se je v budizem spreobrnil, ko je sprva želel razširiti svoje kraljestvo med vladanjem kot cesar Maurja v stari Indiji.
V: Kdo je bil Gupta in po čem je znan?
O: Gupta je bil pomemben vladar v obdobju Gupte in je znan kot modra in plemenita oseba.