Arheopteriks (Archaeopteryx) – prehod med dinozavri in pticami
Arheopteriks je eden najpomembnejših fosilov, kar jih je bilo kdaj koli odkritih. To je ptica iz zgornje jure pred približno 150 milijoni let. Dokazuje evolucijsko povezavo med teropodnimi dinozavri in pticami. Prvi arheopteriks je bil najden leta 1860 v bližini Solnhofna na Bavarskem v Nemčiji. Danes je bilo najdenih deset okostij in eno pero arheopteriksa.
Arheopteriks je bil videti kot majhen mesojed dinozaver s krili in perjem. Imel je usta z zobmi, kremplje na rokah in dolg rep. Danes vemo, da so bili dromaeozavri in verjetno večina teropodov videti kot ptice in da so mnogi imeli perje. Ko se rodijo, imajo današnji južnoameriški hoatzin v mladosti kremplje na perutih, tako kot arheopteriks.
Odkritje in fosilni zapis
Archaeopteryx lithographica (pogosto imenovan arheopteriks) izhaja iz izjemno dobro ohranjenih plasti Solnhofenske skrilavke, znane kot lagerstätte, kjer se ohranijo tudi drobni detajli, kot so vtisi perja. Najstarejši odkriti primerki so iz 1860/1861, od takrat pa so paleontologi identificirali približno deset okostij in eno izolirano pero. Najbol bolj znani primerki so npr. berlinski (zelo popoln) in londonski primer, ki so pomembno prispevali k razumevanju anatomije te živali.
Anatomija in videz
- Velikost: bil je majhen – primerljiv z današnjimi vrabci ali vrano v velikosti telesa; ocene kažejo na dolžino telesa okoli 0,5 m in razpon kril približno 0,5–0,7 m.
- Perje: imel je dobro razvito perje na krilih in repu; ohranili so se vtisi letnih perij, pri čemer so bila nekatera peresa asimetrična, kar je značilnost, povezana z letenjem.
- Okostje: ohranil je značilnosti dinozavrov: dolga bosta kostna rep, zobje v čeljusti in tridelne kremplje na roki (prstih), hkrati pa tudi ptičje značilnosti, kot je prsna kost z nekaterimi pritrditvami mišic in furkula (tako imenovana wishbone).
Let in vedenje
Glede sposobnosti letenja poteka strokovni premislek: nekateri znanstveniki menijo, da je arheopteriks bil sposoben aktivnega letenja (vsaj začetnega udarnega letenja), medtem ko drugi zagovarjajo hipotezo o raziskovalnem/lažjem (flap‑gliding) ali kombiniranem načinu letenja in plezanja. Asimetrična perja in oblika kril kažejo, da so bila peresa funkcionalna pri manevriranju v zraku, a dolga repna kost in ročni kremplji nakazujejo, da je lahko tudi plezal ali se zatekel na drevo. Primerjava z današnjimi primeri, kot je omenjeni južnoameriški hoatzin v, kjer mladiči začasno nosijo kremplje na perutih, pomaga pojasniti, kako so lahko nekočne oblike perja imeli večfunkcijske vloge.
Pomen za razumevanje evolucije ptic
Arheopteriks je ikoničen prehodni fosil, ker prikazuje jasne značilnosti tako dinozavrov kot ptic. Njegova odkritja kmalu po objavi Darwinovega dela so bila močan argument v razpravi o izvoru vrst. Danes ga paleontologi običajno umeščajo med zgodnje avialane ali kot bazalni paravian, kar potrjuje, da so ptice evoluirale iz skupine mesojedih teropodnih dinozavrov. Odkritja drugih pernatih teropodov v Aziji in drugod so potrdila, da je perje v tej skupini bolj razširjeno, kot se je prej verjelo.
Zaključek: Arheopteriks ostaja eden najpomembnejših fosilov za razumevanje prehoda od dinozavrov k pticam — njegova kombinacija primitivnih in naprednih značilnosti ponuja neposreden vpogled v evolucijski proces razvoja perja, kril in letalnih sposobnosti.
Berlinski arheopteriks (izvirnik)
Londonski primerek (odlitek)
Analiza
Thomas Henry Huxley ("Darwinov buldog"), ki je bil primerjalni anatom, je to preučil pred skoraj 150 leti. Arheopteriksa je primerjal z majhnim teropodnim dinozavrom Compsognathusom. Ta dva fosila izhajata iz istega kraja: Solnhofen na Bavarskem v Nemčiji. Plasti izvirajo iz konca jurskega obdobja, pred približno 144 milijoni let. Pokazal je, da sta si zelo podobna, z izjemo sprednjih okončin in perja Archaeopteryxa.
Huxleyjeva študija je pokazala osnovno povezavo med pticami in plazilci. Združil jih je pod imenom Sauropsida. Njegovi članki o arheopteriksu in izvoru ptic so bili takrat zelo zanimivi in so še vedno. Huxley je ugotovil, da so se ptice razvile iz majhnih mesojedih dinozavrov.
Stanje danes
Iz časa pred arheopteriksom je bila najdena le ena dinoptica. Imenuje se Anchiornis huxlei in izvira izpred 160 do 155 milijonov let. Imela je perje na sprednjih in zadnjih nogah in je zagotovo znala drseti. Morda je imel tudi sposobnost letenja, morda pa tudi ne. Zaradi tega odkritja ne moremo trditi, da je Archaeopteryx prva znana ptica, vendar je bil njegov prispevek k znanosti velik. Zdaj zagotovo vemo, da je imela cela skupina malih teropodnih dinozavrov perje in da je bilo letenje poznejša, sekundarna uporaba perja. Prva uporaba perja je bila uravnavanje temperature in verjetno tudi signalizacija (glej Epidexipteryx).
Neposredno po prednikih ali ne?
Morda arheopteriks ni neposredni prednik vseh ptic, vendar je še vedno lep prehodni fosil.
"Arheopteriks, na primer, ni nujno neposredni prednik ptic. Morda je bil vrsta na stranski veji. Vendar to nikakor ne pomeni, da je prehodna oblika ali dokaz za evolucijo. Evolucija predvideva, da bodo takšni fosili obstajali, in če ne bi bilo povezave med plazilci in pticami, potem arheopteriks ne bi obstajal, ne glede na to, ali je neposredni prednik ali ne.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je arheopteriks?
O: Arheopteriks je leteči dinozaver iz zgornje jure, star približno 150 milijonov let.
V: Kakšen je pomen Archaeopteryxa?
O: Arheopteriks je pomemben, ker kaže evolucijsko povezavo med teropodnimi dinozavri in pticami.
V: Ali je Archaeopteryx prednik sodobnih ptic?
O: Ne, arheopteriks ni prednik sodobnih ptic.
V: Kje je bil najden prvi arheopteriks?
O: Prvi arheopteriks je bil najden leta 1860 v bližini Solnhofna na Bavarskem v Nemčiji.
V: Koliko okostij arheopteriksa je bilo do zdaj najdenih?
O: Danes je bilo najdenih deset okostij in eno pero arheopteriksa.
V: Katere so nekatere fizične značilnosti Archaeopteryxa?
O: Arheopteriks je bil majhen mesojed dinozaver s perjem in krili. Imel je usta z zobmi, kremplje na rokah in dolg rep.
V: Kateri drugi izumrli teropodi so bili podobni pticam in so imeli perje?
O: Znano je, da so bili dromaeozavri in verjetno večina drugih izumrlih teropodov podobni pticam in so imeli perje.
