Compsognathus
Compsognathus je bil majhen mesojed teropodni dinozaver s konca jurskega obdobja pred 144 milijoni let. Dolg je bil približno en meter, tekal je na dveh nogah in za ohranjanje ravnotežja uporabljal dolg rep.
Compsognathus je znan iz dveh skoraj popolnih primerkov, enega iz Nemčije (dolžina 89 cm in 35 palcev) in drugega iz Francije (dolžina 125 cm in 49 palcev). Nemški primerek je bil najden v apnencu Solnhofen na Bavarskem pred več kot 150 leti.
Večji francoski primerek (MNHN CNJ 79) je bil odkrit leta 1972 v portlandskem apnencu v bližini Nice na jugovzhodu Francije. Čeprav je bil prvotno opisan kot ločena vrsta Compsognathus corallestris, so ga drugi preimenovali v še en primerek Compsognathus longipes.
Je eden redkih dinozavrov, katerega prehrana je zanesljivo znana: v trebuhu obeh primerkov so ohranjeni ostanki majhnih, okretnih kuščarjev.
Ilustracija Franza Nopcsa iz leta 1903 prikazuje želodčno vsebino nemškega primerka.
Rekonstrukcija okostja, Museum of Ancient Life - Thanksgiving Point, Lehi, Utah Model je izklesal Bruce J. Mohn
Zgodovinski pomen
Thomas Henry Huxley ("Darwinov buldog"), ki je bil primerjalni anatom, jo je preučil pred skoraj 150 leti. Primerjal je prvo fosilno ptico Archaeopteryx s Compsognathusom. Ta dva fosila sta bila najdena v istih kamninah: Solnhofenskem apnencu na Bavarskem v Nemčiji. Plast izvira iz konca jure, pred približno 144 milijoni let. Huxley je pokazal, da sta skoraj identična, razen sprednjih okončin in perja Archaeopteryxa. Pokazal je osnovno sorodnost ptic in plazilcev, ki jih je združil pod imenom Sauropsida. Huxley je sklepal, da so se ptice razvile iz majhnih mesojedih dinozavrov.
Dieta
Ostanki kuščarja v prsni votlini nemškega primerka dokazujejo, da je Compsognathus plenil majhne vretenčarje. Marsh, ki je primerek preučil leta 1881, je menil, da je to majhno okostje v trebuhu Compsognatha zarodek, vendar je Franz Nopcsa leta 1903 ugotovil, da gre za kuščarja. Ostrom je ugotovil, da ostanki pripadajo kuščarju iz rodu Bavarisaurus, za katerega je zaradi dolgega repa in proporcev okončin sklepal, da je bil hiter in okreten tekač. To pa je vodilo k sklepu, da so morali imeti njegovi plenilci, Compsognathus, oster vid in sposobnost hitrega pospeševanja in prehitevanja kuščarja. Bavarisaurus je v enem kosu, kar kaže na to, da je Compsognathus moral svoj plen pogoltniti v celoti. Vsebina želodca francoskega primerka je sestavljena iz neidentificiranih kuščarjev ali sfenodontov.
Velikost
Comsognathus je nekoč veljal za najmanjšega dinozavra. Vendar če predpostavimo, da je bil manjši primerek mladostnik, potem obstajajo še druge nekoliko manjše vrste. Najmanjši dinozaver je verjetno Anchiornis; drugi kandidati so: Micropachycephalosaurus; Caenagnathasia; Microraptor; in Parvicursor.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Compsognathus?
O: Compsognathus je bil majhen mesojed teropodni dinozaver.
V: Kdaj je Compsognathus obstajal?
O: Compsognathus je obstajal ob koncu jurskega obdobja, pred 144 milijoni let.
V: Kako dolg je bil Compsognathus?
O: Compsognathus je bil dolg približno meter.
V: Kako se je Compsognathus gibal?
O: Compsognathus je tekel na dveh nogah, pri čemer je za ohranjanje ravnotežja uporabljal svoj dolgi rep.
V: Kje so našli dva skoraj popolna primerka Compsognathusa?
O: En primerek je bil najden v Nemčiji, drugi pa v Franciji.
V: Kakšna je bila Compsognathusova prehrana?
O: Compsognathusova prehrana je bila sestavljena iz majhnih, okretnih kuščarjev, ki so bili najdeni v trebuhu obeh primerkov.
V: Ali je bil Compsognathus najmanjši dinozaver na Zemlji?
O: Da, Compsognathus je bil nekoč najmanjši dinozaver na Zemlji, zdaj pa ta naziv pripada mikropacicefalozavru.
