Compsognathus je bil majhen mesojed teropodni dinozaver s konca jurskega obdobja pred 144 milijoni let. Dolg je bil približno en meter, tekal je na dveh nogah in za ohranjanje ravnotežja uporabljal dolg rep. Značilna je bila vitka, agilna zgradba telesa, primerna za lov na majhne, hitro gibajoče se plenilce.

Najdbe in zgodovina

Compsognathus je znan iz dveh skoraj popolnih primerkov, enega iz Nemčije (dolžina 89 cm in 35 palcev) in drugega iz Francije (dolžina 125 cm in 49 palcev). Nemški primerek je bil najden v apnencu Solnhofen na Bavarskem pred več kot 150 leti. Apnenec iz Solnhofena je znan po izvrstni ohranjenosti fosilov (fine, lagunske usedline), kjer so bili odkriti tudi drugi pomembni fosili, na primer Archaeopteryx.

Večji francoski primerek (MNHN CNJ 79) je bil odkrit leta 1972 v portlandskem apnencu v bližini Nice na jugovzhodu Francije. Čeprav je bil prvotno opisan kot ločena vrsta Compsognathus corallestris, so ga drugi preimenovali v še en primerek Compsognathus longipes. Razprave o tem, ali gre za dve ločeni vrsti ali pa za razlike, ki izhajajo iz starosti, spolne dimorfije ali individualnih razlik, še vedno potekajo v paleontološki stroki.

Velikost in zgradba

Primerki se razlikujejo po velikosti: manjši nemški osebnik meri okoli 89 cm, francoski pa približno 125 cm. Ocenjene mase se gibljejo v razponu od manj kot enega kilograma pri manjših primerkih do nekaj kilogramov pri večjih (natančne vrednosti so predmet ocen in metodologije). Telo je bilo vitko, z dolgim repom, ki je deloval kot vzporedni stabilizator pri hitrem teku. Imel je dolge zadnje okončine in krajše, vendar gibčne prednje okončine s tremi prsti, opremljenimi s kremplji.

Zobje so bili majhni in ostri, primerni za prijemanje manjšega plena. Kosti so bile lahke in votle v primerjavi z nekaterimi večjimi teropi, kar je olajševalo hitro gibanje.

Prehrana in ekologija

Je eden redkih dinozavrov, katerega prehrana je zanesljivo znana: v trebuhu obeh primerkov so ohranjeni ostanki majhnih, okretnih kuščarjev. To neposredno dokazuje, da je Compsognathus lovil majhne vretežnike in verjetno tudi velike žuželke ter druge nevretenčarje. Bil je hitro in spreten lovec, ki je plen verjetno zasledoval ali ga presenetil v gosto rastočih habitatih ob obalah in vlažnih lagunah, ki so prevladovale v njegovem okolju.

Okolje Solnhofena in portlandskega apnenca je bilo značilno za plitke, tople morske lagune ob otokih in koralnih grebenih; tam so živeli tudi številni drugi morski in kopenski organizmi, kar je Compsognathusu zagotavljalo raznolik izbor majhnega plena.

Razvrstitev, prehrambne navade in integument

Compsognathus je del družine Compsognathidae, majhnih teropodov, povezanih z razvojem ptic. Nekateri sorodni rodovi (na primer Sinosauropteryx) so prikazali filamentozne strukture, pogosto opisane kot proto-perje, kar kaže, da bi tudi pri Compsognathusu lahko obstajale nenavadne oblike integumenta. Do danes pa za Compsognathus sam neposrednih fosilnih dokazov za perje ni; zato je prisotnost perja pri njem še vedno predmet razprav in sklepanj na podlagi sorodnosti.

Pomen in raziskave

  • Fosilno vedenje: zaradi ohranjenih ostankov plena v trebuhu predstavlja pomemben primer neposrednega dokaza prehranskih navad dinozavrov.
  • Razumevanje majhnih teropodov: Compsognathus pomaga osvetliti raznolikost majhnih lovcev v jurskem ekosistemu in povezave med dinozavri ter pticami.
  • Viri nesoglasij: razlike med nemškim in francoskim primerkom so spodbudile nadaljnje taksonomske preučitve — ali gre za različno starost, spol, geografsko variabilnost ali res različne vrste.

Compsognathus ostaja ikoničen primer majhnega jurjskega teropoda: kljub skromni velikosti je ima veliko vlogo pri razumevanju prehranskih navad, anatomije in evolucijskih povezav večjih skupin dinozavrov.