Confuciusornis je rod primitivnih ptic v velikosti vrane iz spodnje krede. Najden je bil v formacijah Yixian in Jiufotang na Kitajskem pred 125 do 120 milijoni let. Ptica je dobila ime po kitajskem moralnem filozofu Konfuciju (551-479 pr. n. št.).
Rod je najbolje znan po vrsti Confuciusornis sanctus, ki predstavlja enega najpomembnejših in najbolj razširjenih členov zgodnje jeholske favne. Fosili so običajno ohranjeni v finiaskih sedimentih jezerskih (lakustrinskih) usedlin, v katerih so se ob pogostih vulkanskih pepelnih plasteh ohranili tudi drobni detajli perja in mehkega tkiva.
Tako kot sodobne ptice je imel tudi Confuciusornis brezzobi kljun, vendar so bili zobati tudi bližnji sorodniki sodobnih ptic, kot sta Hesperornis in Ichthyornis. To kaže, da je do izgube zob prišlo večkrat, tako pri Confuciusornisu kot pri prednikih sodobnih ptic. To je primer konvergentne evolucije. Kljun je bil verjetno pokrit s keratinom in oblikovan za sezonsko ali oportunistično prehranjevanje; natančna prehrana ni dokončno znana, vendar so predlagali raznovrstno prehrano, vključno z insekti, semeni in manjšimi živalmi.
Confuciusornis je najstarejša znana ptica s kljunom. Je tudi prva znana ptica, ki je izgubila dolgi rep Archaeopteryxa in razvila zlita repna vretenca (pygostyle). Ta sprememba ima pomembne posledice za evolucijo repnih peres in sposobnosti letenja, saj pygostyle omogoča bolj kompaktno pritrditev repnega snopa perja. Kljub temu so paleontologi dolgo razpravljali o letalnih sposobnostih Confuciusornisa: nekatere študije kažejo, da je bil sposoben udarnega (flapping) leta, vendar z manjšimi zmogljivostmi kot mnoge sodobne ptice, medtem ko druge raziskave nakazujejo, da je bil bolj prilagojen na kratke vzlete in planiranje.
Confuciusornis je eden izmed najštevilčnejših vretenčarjev, najdenih v formaciji Yixian, in najdenih je bilo več sto popolnih, sklenjenih primerkov. Veliko število najdb omogoča raziskave rasti, starosti in spolnih razlik: analizirana so bila gnezda, primerki različnih velikosti in stopnje rasti ter pogostost dolgih, okrasnih centralnih repnih peres, ki so prisotna le pri določenih primerkih.
Razmerja prstov kažejo, da so jih uporabljali za hojo in sedenje, medtem ko so bili veliki kremplji palca in tretjega prsta verjetno uporabljeni za plezanje. Na glavi je bil verjetno majhen greben ali čop. Stopala in kremplji kažejo prilagoditve za prenašanje telesa po vejah ali plezanje po deblih, kar pričakujejo pri pticah, ki so živele ob jezerskih bregovih in gozdnatih območjih Jehol biote.
Med zanimivimi značilnostmi so tudi dokazi o spolnem dimerizmu: nekateri primerki nosijo zelo dolgi par centralnih repnih peres, ki so verjetno imela prikazno ali spolno vlogo — po analogiji z današnjimi pticami se te peresne strukture običajno pripisujejo samcem. Anatomija kosti in analiza rasti pa nakazujeta, da so se Confuciusornis mladi razvijali počasneje kot večina sodobnih ptic, kar ga postavlja blizu vzorca rasti nekaterih ne-ptičjih dvoživčnih teropodnih dinozavrov.
Paleoekološko je bil Confuciusornis del bogate jeholske skupnosti, ki je vključevala številne perjate dvoživke, manjše dinozavre, sesalce, ribe in rastline. Njegova pojavnost in ohranjenost naredita ta rod pomemben za razumevanje zgodnjega razvoja ptičje anatomije, izgube zob in razvoja repnih struktur, ki so vplivali na poznejšo diverzifikacijo ptic.
Skupaj so najdbe Confuciusornisa pokazale, da je evolucija ptic v spodnji kredni obdobje potekala hitro in z več vzporednimi trendi (npr. izguba zob, spreminjanje repa, razvoj okrasnih peres), zaradi česar je ta rod ključnega pomena za rekonstrukcijo prehoda med ne-ptičjimi dinozavri in modernimi pticami.
