Hesperornis je izumrta vrsta vodnih ptic brez leta, ki je živela v zgornji kredi (pred 89–65 milijoni let). Živela je predvsem v toplih, plitvih morjih, kot je bila znana Zaporna notranja morja (Western Interior Seaway), ki je takrat prekrivala velik del današnje srednje Severne Amerike.

Hesperornis je bila pomembna zgodnja najdba v zgodovini ptičje paleontologije. Odkril ga je paleontolog O. C. Marsh ob koncu 19. stoletja, opisani ostanki pa so pomagali razumeti prehodne značilnosti med dinozavri in sodobnimi pticami.

Opis in anatomske značilnosti

Rod Hesperornis je vključeval velike, potapljaško prilagojene ptice, dolžine ocenjene do približno 1,5 metra (različne vrste so se razlikovale po velikosti). Njihove glavne značilnosti so:

  • Izguba leta: krila so bila močno zmanjšana in niso omogočala letenja; pri nekaterih vrstah so bila prisotna majhna krilna kostna ostanka brez pomembnih letalnih peres.
  • Močne zadnje okončine: noge so bile močne in nameščene globoko zadaj na telesu, kar je pri plavanju in potapljanju zagotavljalo veliko moč, pri hoji na kopnem pa oteževalo gibanje.
  • Zobje: v nasprotju z večino sodobnih ptic je imel Hesperornis vrsto ostrih zob, vklesanih v utore čeljusti, kar kaže na plenilsko prehrano (ribojedost).
  • Dolga glava in vrat: omogočala sta hitro ujemanje plazeče ali hitre ribe.
  • Gostejše kosti: pri potapljaških pticah so pogosto bolj kompaktne kosti, kar pomaga potopiti telo; tudi pri Hesperornis so anatomske prilagoditve kazale na specializacijo za življenje v vodi.

Življenjsko okolje in prehrana

Najdbe v morskih apnencih v Kansasu in v morskih skrilavcih v Kanadi kažejo, da je rod naseljeval obalne in odprtomorske predele zgornjekrednega morja. Prehranjeval se je predvsem z ribami in drugimi morskimi vretenčarji; to potrjujejo tudi vsebine želodcev pri nekaterih fosilih.

Pomen fosilov in razširjenost

Rod je imel verjetno holarktično razširjenost, kar pomeni, da so sorodni ostanki znani iz različnih predelov severne poloble. Najdbe Hesperornis so paleontologom ponudile pomembne dokaze o evoluciji ptic, zlasti o tem, kako so se nekatere ptice specializirale za podvodno življenje in kako je izguba leta potekala neodvisno pri več skupinah.

Taksonomija in zgodovina odkritij

Hesperornis pripada skupini Hesperornithiformes (ali Hesperornithes), ki vključuje nekaj sorodnih zobatih potapljaških ptic iz krednega obdobja. O. C. Marsh je v poznem 19. stoletju opisal več vrst in s tem prispeval k zgodnjemu razumevanju ptic iz časa dinozavrov. Najdbe so bile tudi del zgodbe o konkurenčnih odkritjih v ameriški paleontologiji tistega časa.

Izumrtje

Kot mnoge druge skupine krednih morskih živali je tudi Hesperornis izumrl ob koncu krede oziroma v povezavi z dogodki, povezanimi s krajem krepko pred približno 66 milijoni leti (K–Pg izumrtje). Njihove fosilne ostanke še vedno proučujejo, da bi bolje razumeli ekologijo in evolucijo morskih ptic v predelu, ko so dinozavri še vladali kopnemu svetu.

Povzetek: Hesperornis je bil velik, zobat, potapljaško prilagojen rod brezleta ptic iz zgornje krede. Njegovi fosili, najdeni v apnencih in skrilavcih Severne Amerike, so ključni za razumevanje zgodnje evolucije ptic in prilagoditev na življenje v vodi.