Kontinentalna polica
Kontinentalni šelf je del celine, ki je pod vodo. V ledenih dobah je bil šelf del kopnega, v medledenih dobah pa je bil pod vodo. Trenutno smo v medledeni dobi.
Vsaka celina je v morju kot otok. Večji del otoka je nad vodno gladino, zato ga vidimo kot celino. Nekaj pa je pod vodno gladino. Onkraj celinske police se dno spušča v veliko večje globine.
Kontinentalni šelf je plitev ocean. Njegova globina je različna, do 140 metrov. Zelo se razlikuje po širini. Na čelnem robu premikajoče se kontinentalne plošče je šelfa malo ali pa ga sploh ni. Tak primer je zahodni rob Amerike. Šelf na pasivnem robu plošče je širok in plitev. Najširši šelf je sibirski šelf v Arktičnem oceanu: širok je 1500 km (930 milj).
Sediment kamnina plašč
Zahodni notranji morski svet v sredini krede, pred približno 100 milijoni let
Notranja morja
V nekaterih obdobjih so bila znotraj celin plitva morja. Ta morja se imenujejo epikontinentalna morja. Večji del današnje Severne Amerike je v juri pokrivalo epikontinentalno morje, imenovano morje Sundance. V kredi je še večje območje pokrivalo zahodno notranje morje.
Ekologija
V celinskih morjih je življenje najbogatejše med vsemi oceani, saj je v njih več vrst in večje število kot kjer koli drugje. To je zato, ker imajo na voljo sončno svetlobo in hranila za fotosintezo. Zaradi tega cvetijo mikroskopske alge in cianobakterije, nato pa se s fitoplanktonom prehranjujejo živali. Večino hranil v oceanih s celin odplaknejo reke. Predvsem celine so skoraj edini vir nekaterih ključnih elementov, kot je železo. Pomanjkanje hranilnih snovi s celin pojasnjuje, zakaj je tako velik del Tihega oceana skoraj brez življenja in zakaj so morske police tako bogate z življenjem.
Cvetenje fitoplanktona pri Cornwallu v Angliji. Svetlo modro barvo povzročajo milijarde belih skeletov kokolitoforidov Emiliana huxleyi.
Topografija
Šelf se običajno konča na točki z manjšim naklonom (imenovani prelom šelfa). Morsko dno pod prelomom je celinsko pobočje. Značaj šelfa se močno spremeni na prelomu šelfa, kjer se začne kontinentalno pobočje. Z nekaj izjemami je prelom šelfa na izredno enotni globini približno 140 m (460 čevljev); to je verjetno značilnost preteklih ledenih dob, ko je bila morska gladina nižja kot zdaj. p43
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je celinski šelf?
O: Kontinentalna polica je potopljeni del celine.
V: Ali je bila kontinentalna polica vedno pod vodo?
O: Ne, celinska polica je bila del kopnega v ledenih dobah v ledenih obdobjih, v medledenih obdobjih pa je bila pod vodo.
V: Kakšna je globina celinske police?
O: Globina kontinentalnega šelfa je zelo različna, do 140 metrov globine.
V: Kaj se nahaja zunaj celinskega šelfa?
O: Za celinskim šelfom se dno spusti v veliko večjo globino.
V: Kako se spreminja širina celinske police?
O: Širina kontinentalnega šelfa je zelo različna, odvisno od roba premikajoče se kontinentalne plošče. Na čelnem robu premikajoče se celinske plošče je šelfa malo ali nič, medtem ko je najširši šelf sibirski šelf v Arktičnem oceanu, ki je širok 1500 km (930 milj).
V: V katerem obdobju trenutno živimo?
O: Trenutno živimo v medledeni dobi.
V: Ali je vsaka celina obdana z vodo?
O: Vsaka celina je obdana z vodo, vendar jo lahko vidimo kot otok, katerega večji del je nad vodno gladino, mi pa jo vidimo kot celino.
