Kontinentalni šelf – opredelitev, značilnosti, globina in primeri
Kontinentalni šelf je potopljen, sorodna razširitev celine, ki se razteza od obale do strmega preloma morskega dna (t. i. roba šelfa). Gre za območje z razmeroma blagim naklonom, kjer se zaledje celine nadaljuje pod vodo. Šelf ločuje plitva obalna morja od strmejšega kontinentalnega podaljška proti globokemu oceanskemu dnu.
Vpliv ledenih in medledenih dob
V času ledenih dob so bile morske gladine nižje, zato je bil velik del šelfa izpostavljen in je vključeval del kopnega. V nasprotju s tem so bili v medledenih dobah šelfi ponovno potopljeni. Zaradi menjav gladine v geološkem času so se na šelfih pogosto shranjevale usedline in se ustvarjala arheološka najdišča (npr. območja, kjer so v preteklosti živeli ljudje, ko je bila regija suha).
Značilnosti in zgradba
- Shelf break (rob šelfa): meja, kjer se naklon morja naglo poveča in se začne kontinentalni pobočje.
- Usedline in sedimentacija: na šelfu se kopiči velika količina rečnih in morskih sedimentov, ki hranijo bogate biotske skupnosti.
- Habitat in biotska raznovrstnost: plitve vode, dovolj svetlobe in bogate hranilne snovi naredijo šelfe zelo produktivna območja – pogosto so to glavna ribolovna območja.
- Geomorfološke razlike: na aktivnih (trak premikajočih se plošč) robovih so šelfi ozki ali jih skoraj ni, medtem ko so na pasivnih robovih šelfi široki in zelo plitvi. Primerjava: na zahodnem robu Amerike je šelf pogosto zelo ozek (aktivni rob), medtem ko so na pasivnih robovih šelfi razširjeni.
Globina in širina
Globina kontintenalnega šelfa je relativno plitva v primerjavi z odprtim oceanom. Običajno se meja šelfa (shelf break) pojavi pri globinah do približno 200 m; nekateri viri navajajo nižje vrednosti (npr. okoli 140 m) kot tipične meje, odvisno od lokalnih razmer in meritev. Širina šelfa je zelo raznolika: znaša lahko le nekaj kilometrov ali pa več sto ali celo prek tisoč kilometrov. Najširši znani šelf je sibirski šelf v Arktičnem oceanu, širok približno 1500 km (930 milj).
Pomen in človeške dejavnosti
- Ribištvo: kontinetalni šelfi so med najbolj rodovitnimi morji in so zato pomembna ribiška območja.
- Mineralne surovine: podmorski sedimenti na šelfu pogosto vsebujejo ogljikovodike (nafta in zemeljski plin) ter druge mineralne vire.
- Infrastruktura: na šelfih so postavljeni plinovodi, podmorski kabli, vetrne elektrarne in pristanišča, saj so relativno plitvi in dostopni.
- Pravna vprašanja: po mednarodni konvenciji (UNCLOS) ima obalna država suverene pravice do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov svojega kontinentalnega šelfa do določenih razdalj (npr. 200 navtičnih milj ali še dlje v primeru razširjenega šelfa), kar ima velik pomen za upravljanje virov.
Primeri in razlike
Kontinentalni šelfi se lokalno zelo razlikujejo. Na primer, zahodna obala ameriškega kontinenta (Pacifik) ima na nekaterih odsekih zelo ozke šelfe zaradi aktivnega tektonskega roba, medtem ko so šelfi ob vzhodnih obalah in na pasivnih robovih razmeroma široki in plitvi. V zgodovini so se obsežni šelfi izkazali tudi kot pomembna arheološka območja: občasno so stara naselja in objekti zaradi sprememb morske gladine končali pod vodo.
Kontinentalni šelf torej predstavlja ključni prehod med kopnim in globokim oceanom – geomorfološko, ekološko in gospodarsko izjemno pomembno območje.
Sediment kamnina plašč
Zahodni notranji morski svet v sredini krede, pred približno 100 milijoni let
Notranja morja
V nekaterih obdobjih so bila znotraj celin plitva morja. Ta morja se imenujejo epikontinentalna morja. Večji del današnje Severne Amerike je v juri pokrivalo epikontinentalno morje, imenovano morje Sundance. V kredi je še večje območje pokrivalo zahodno notranje morje.
Ekologija
V celinskih morjih je življenje najbogatejše med vsemi oceani, saj je v njih več vrst in večje število kot kjer koli drugje. To je zato, ker imajo na voljo sončno svetlobo in hranila za fotosintezo. Zaradi tega cvetijo mikroskopske alge in cianobakterije, nato pa se s fitoplanktonom prehranjujejo živali. Večino hranil v oceanih s celin odplaknejo reke. Predvsem celine so skoraj edini vir nekaterih ključnih elementov, kot je železo. Pomanjkanje hranilnih snovi s celin pojasnjuje, zakaj je tako velik del Tihega oceana skoraj brez življenja in zakaj so morske police tako bogate z življenjem.
Cvetenje fitoplanktona pri Cornwallu v Angliji. Svetlo modro barvo povzročajo milijarde belih skeletov kokolitoforidov Emiliana huxleyi.
Topografija
Šelf se običajno konča na točki z manjšim naklonom (imenovani prelom šelfa). Morsko dno pod prelomom je celinsko pobočje. Značaj šelfa se močno spremeni na prelomu šelfa, kjer se začne kontinentalno pobočje. Z nekaj izjemami je prelom šelfa na izredno enotni globini približno 140 m (460 čevljev); to je verjetno značilnost preteklih ledenih dob, ko je bila morska gladina nižja kot zdaj. p43
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je celinski šelf?
O: Kontinentalna polica je potopljeni del celine.
V: Ali je bila kontinentalna polica vedno pod vodo?
O: Ne, celinska polica je bila del kopnega v ledenih dobah v ledenih obdobjih, v medledenih obdobjih pa je bila pod vodo.
V: Kakšna je globina celinske police?
O: Globina kontinentalnega šelfa je zelo različna, do 140 metrov globine.
V: Kaj se nahaja zunaj celinskega šelfa?
O: Za celinskim šelfom se dno spusti v veliko večjo globino.
V: Kako se spreminja širina celinske police?
O: Širina kontinentalnega šelfa je zelo različna, odvisno od roba premikajoče se kontinentalne plošče. Na čelnem robu premikajoče se celinske plošče je šelfa malo ali nič, medtem ko je najširši šelf sibirski šelf v Arktičnem oceanu, ki je širok 1500 km (930 milj).
V: V katerem obdobju trenutno živimo?
O: Trenutno živimo v medledeni dobi.
V: Ali je vsaka celina obdana z vodo?
O: Vsaka celina je obdana z vodo, vendar jo lahko vidimo kot otok, katerega večji del je nad vodno gladino, mi pa jo vidimo kot celino.
