Jama Chauvet (Chauvet-Pont-d'Arc) — paleolitske stenske risbe v Ardèche
Jama Chauvet — paleolitske stenske risbe v Ardèche: odkritje 1994 razkriva izjemne upodobitve prazgodovinskih živali, odtise stopal in skrivnosti prazgodovinske umetnosti.
Jama Chauvet ali Chauvet-Pont-d'Arc se nahaja v bližini Vallon-Pont-d'Arc v departmaju Ardèche na jugu Francije. Zaslovela je leta 1994, ko so na njenih stenah našli paleolitske umetnine. V njej so bili ostanki številnih živali, od katerih so nekatere že izumrle. Našli so tudi nekaj odtisov stopal živali in ljudi. Jama je eno najpomembnejših prazgodovinskih umetniških najdišč, kot so Lascaux, Altamira in Cosquer.
Odkritje in datiranje
Jamo so odkrili 18. decembra 1994 raziskovalci Jean‑Marie Chauvet, Éliette Brunel in Christian Hillaire, po katerih je dobila ime. Arheološke in radiokarbonske analize kažejo, da so bile nekatere risbe ustvarjene v obdobju Aurignaciena, pred približno 36.000–30.000 leti, kar jih uvršča med najstarejše znane figurativne upodobitve v Evropi. Dokazi kažejo na več faz uporabe jame, zato so nekatere sledi lahko mlajše.
Vsebina upodobitev in arheološke najdbe
Na stenah jame so odkriti številni upodobljeni motivi in znakovi. Med najpogostejšimi so:
- konji
- nosorogi
- levi
- mamuti
- bizoni in goveda
- volkodlaki in medvedi
Poleg figurativnih upodob se v jami pojavljajo tudi geometrijski pomeni, gravure in odtisi rok ter peščica človeških in živalskih stopinj. Arheologi so našli tudi sledove ognjišč, pepel in kosti, ki pričajo o občasnem obisku jame s strani prazgodovinskih ljudi.
Tehnika in umetniška vrednost
Jamske risbe so narejene z ogljem (risbe s katerim so naredili konture) in rdečo ter rumeno oker barvo. Umetniki so uporabljali različne tehnike: risanje z ogljem, graviranje v kamnini in senčenje z roko ali s pršenjem pigmenta. Posebnost jame Chauvet je visoka stopnja naturalistične upodobitve: avtorji so znali izražati gibanje, proporce in globino, kar nakazuje na izjemno razvito likovno izražanje že v zelo zgodnjem paleolitiku.
Pomen in zaščita
Jama Chauvet velja za eno najpomembnejših prazgodovinskih umetniških najdišč zaradi starosti, kakovosti in raznolikosti upodobitev. Leta 2014 je bila skupaj z okoliškim kraškim območjem vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO kot Chauvet‑Pont‑d'Arc Cave and its decorated limestone karstic ensemble, kar potrjuje njen izjemen pomen za človeško zgodovino in kulturo.
Iz predhodnih izkušenj z Lascaux in drugimi jamami so strokovnjaki pri Chauvetu zelo pazili na ohranitev: izvirne votline niso odprli za množični obisk, dostop imajo le znanstveniki v strogo nadzorovanih pogojih. Zaradi občutljive mikroklime in nevarnosti bioloških okužb (npr. alg in plesni) so sprejeli stroge zaščitne ukrepe, da bi preprečili poškodbe upodobitev.
Replika in obiskovalcem prijazne rešitve
Ker je bila izvirna jama zaprta za javnost, je bil zgrajen natančen reproduciran kompleks La Caverne du Pont‑d'Arc, ki je odprl svoja vrata leta 2015 blizu vhodne odprtine naravnega loka Pont d'Arc. Replika obiskovalcem omogoča doživetje izgleda in vzdušja jame brez tveganja za originalne stenske risbe. Poleg replike obiskovalci v regiji najdejo razstave, informacijske centre in vodene oglede, ki pojasnjujejo arheološke raziskave in pomen najdb.
Zaključek
Jama Chauvet je izjemno dragocen vir znanja o zgodnjih oblikah človeške umetnosti, življenjskih navadah in okolju paleolitskih skupnosti. Njena zaščita in temeljite raziskave omogočajo vpogled v eno najstarejših znanih umetniških zapuščin, hkrati pa služijo kot primer, kako varovati kulturno dediščino pred negotovostmi sodobnega obiska.
Risbe konj iz jame Chauvet
Značilnosti
V soteskah regije Ardèche je veliko jam. Številne so geološko ali arheološko pomembne. Jama Chauvet je nenavadno velika. Njene umetnine so dobro ohranjene in kakovostne. Ljudje so v njej prebivali v dveh različnih obdobjih: v aurignaciju in gravettienu. Večina umetnin je iz zgodnejšega aurignacijskega obdobja (pred 30.000 do 32.000 leti).
Edini sledovi, ki so ostali od poznejše poselitve v gravettienu, so otroški odtisi, zogleneli ostanki starodavnih ognjišč in madeži ogljikovega dima iz bakel, ki so osvetljevale jame. Zdi se, da po otroku v njej ni bil nihče več, dokler je niso odkrili leta 1994. Odtisi stopal so eni najstarejših obstoječih človeških odtisov: stari so od 20.000 do 30.000 let.
Tla v jami so iz mehkega materiala, skoraj kot glina. Na njem so odtisi šap jamskih medvedov. Na tleh so tudi velike zaobljene vdolbine. To naj bi bila gnezda, v katerih so medvedi spali. Veliko je okamnelih kosti, vključno z lobanjami jamskih medvedov in rogato lobanjo kozoroga.
V njem je na stotine slik živali. Predstavljenih je vsaj 13 različnih živalskih vrst, vključno s tistimi, ki jih redko ali nikoli ne najdemo na drugih poslikavah iz ledene dobe. Poleg običajno lovljenih živali: konjev, goveda, severnih jelenov itd. so stene jame Chauvet poslikane s plenilskimi živalmi: levi, panterji, medvedi, sovami, nosorogi in hijenami. Značilno za večino jamske umetnosti je, da ni poslikav popolnih človeških figur, čeprav obstaja ena možna, delna figura "Venere", ki morda predstavlja noge in genitalije ženske. Posebna figura ima spodnji del ženskega telesa in zgornji del bizona. Na nekaj ploščah so odtisi rok v rdeči okri in šablone rok, ki so nastale s pljuskanjem pigmenta po rokah, pritisnjenih na površino jame. Abstraktne oznake - črte in pike - so po vsej jami. V jami sta tudi dve neidentificirani podobi, ki imata nejasno obliko metulja. Zaradi te kombinacije predmetov strokovnjaki za prazgodovinsko umetnost in kulture menijo, da je šlo verjetno za ritualni, šamanistični ali magični vidik teh slik.
Umetniki, ki so ustvarili te edinstvene slike, so uporabljali tehnike, ki jih pri drugih jamskih umetninah ne zasledimo pogosto. Zdi se, da so bile mnoge slike ustvarjene šele po tem, ko so bile stene očiščene ostankov in konkrecij. Tako je nastala bolj gladka in opazno svetlejša površina, na kateri so umetniki delali. Podobno je tridimenzionalnost dosežena z vrezovanjem ali jedkanjem obrisov nekaterih figur. To vizualno poudari nekatere živali in omogoči, da svetloba svetilke meče sence na robove.
Datiranje
V jami so najstarejše znane jamske poslikave, ki temeljijo na radiokarbonskem datiranju "črnine z risb, sledi bakel in tal". Clottes ugotavlja, da se "datumi delijo v dve skupini, prva je okoli 27.000-26.000 BP, druga pa okoli 32.000-30.000 BP". Do leta 1999 so bili objavljeni datumi 31 vzorcev iz jame, najzgodnejši je bil 32.900±490 BP.
Vendar so nekateri arheologi podvomili v te datume.
Zgodovina
Jamo so poimenovali po Jean-Marie Chauvetu, ki jo je odkril 18. decembra 1994 skupaj s Christianom Hillaireom in Eliette Brunel-Deschamps. Raziskovalci so ugotovili, da je bila jama nedotaknjena že 20.000-30.000 let.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Chauvetova jama?
O: Jama Chauvet se nahaja v bližini Vallon-Pont-d'Arc v departmaju Ardèche na jugu Francije.
V: Kdaj so v Chauvetovi jami prvič odkrili paleolitske umetnine?
O: Paleolitske umetnine so bile v Chauvetovi jami odkrite leta 1994.
V: Kakšne živali so bile najdene v Chauvetovi jami?
O: V Chauvetovi jami so bili najdeni ostanki številnih živali, od katerih so nekatere že izumrle.
V: S katerimi drugimi prazgodovinskimi umetniškimi najdišči se primerja Chauvetova jama?
O: Tako kot Lascaux, Altamira in Cosquer je tudi Chauvetova jama eno najpomembnejših prazgodovinskih umetnostnih najdišč.
V: Ali so bili v Chauvetovi jami najdeni odtisi človeških stopal?
O: Da, v Chauvetovi jami so bili najdeni odtisi stopal živali in ljudi.
V: Kakšen je pomen jame Chauvet?
O: Jama Chauvet je eno najpomembnejših prazgodovinskih umetniških najdišč, saj so na njenih stenah našli paleolitske umetnine in ostanke številnih živali, od katerih so nekatere izumrle.
V: Kako je znana Chauvetova jama?
O: Jama Chauvet je znana tudi kot jama Chauvet-Pont-d'Arc.
Iskati