Hijene (včasih "hijene") so sesalci. Sodijo v družino Hyaenidae v red Carnivora. Živijo v Afriki ter v zahodni in južni Aziji. V preteklosti je bila njihova razširjenost veliko širša. Zdaj obstajata dve poddružini s štirimi vrstami.

S samo štirimi vrstami je četrta najmanjša družina med mesojedci in ena najmanjših v razredu sesalcev (Mammalia). Kljub majhni raznovrstnosti so hijene edinstvene in pomembne sestavine večine afriških in nekaterih azijskih ekosistemov.

Hyaene hodijo podobno kot medvedi, saj imajo sprednje noge daljše od zadnjih. Hijene so znane po tem, da imajo enega najmočnejših ugrizov na svetu. Njegova naloga je drobljenje kosti.

Opis in značilnosti

Hijene so srednje do velike velikosti, z močno, mišičasto postavo, široko lobanjo in velikimi ličnimi mišicami, ki omogočajo izjemen ugriz. Hrbtna linija je običajno poševna (sprednje noge daljše od zadnjih), dlaka je lahko krznena in različno barvana (pike, črte ali enobarvna). Zobje in čeljusti so prilagojeni za drobljenje kosti: zobje so robustni, posebno veliki kočniki in sekalci.

Pri nekaterih vrstah (najbolj znano pri piki hijeni) so samice večje od samcev in imajo izrazito razvite zunanje genitalije (t. i. pseudo-penis), kar vpliva tudi na obnašanje in razmnoževanje.

Vrste

  • Pika hijena (Crocuta crocuta) – najbolj razširjena in najbolj socialna vrsta; znana po glasnem "smehu" in kompleksnih klanskih strukturah.
  • Črtasta hijena (Hyaena hyaena) – razširjena v severni in vzhodni Afriki ter v zahodni in južni Aziji; pogosto samotarska ali živi v majhnih družinah.
  • Rjava hijena (Parahyaena brunnea) – živi predvsem v južni Afriki; ima gostejšo dlako in je v primerjavi s pikasto manj socialna.
  • Aardwolf (Proteles cristata) – manjša in posebna vrsta, prehranjuje se predvsem s termiti; nima tipično močnih zob za drobljenje kosti.

Habitat in razširjenost

Hijene naseljujejo različne habitatne tipe: travnike in savane, suhe in polsuhe predele, grmičevje, skalnata območja in obrobja puščav. Nekatere vrste (npr. črtasta hijena) so prilagojene tudi polpuščavskim območjem in bližini človekovih naselij, kjer iščejo ostanke hrane. Aardwolf živi v sušnejših travnatih in grmičastih območjih s prisotnostjo termitov.

Vedenje in prehrana

Pika hijena je hkrati odličen lovec in tudi učinkovit razžiralec; klani (do več deset posameznikov) izvajajo koordinirane skupinske lovske taktike in lahko ulovijo velike kopitarje. Njihov ugriz omogoča drobljenje kosti, zato iz trupel pridobijo tudi koščene snovi in kostni mozgan. Črtasta in rjava hijena večinoma razžirata olupke in ostanke, a lahko tudi lovijo manjše živali. Aardwolf se specializira na termiti in redko uživa meso ali kosti.

Hijene so znane po bogatem repertoarju glasov (kričanje, "smeh", rjovenje), pa tudi po vohalni komunikaciji (označevanje s izločki iz analnih žlez), z vizualnimi in taktilnimi signali v okviru družinskih odnosov.

Razmnoževanje in razvoj

Večina hijen ima eno leglo na leto z 1–4 mladiči, odvisno od vrste. Gestacija pri pikasti hijeni traja približno 110 dni; mladiči so ob rojstvu slepi in odvisni od mater do več mesecev. Pri pikasti hijeni so mladiči pogosto izpostavljeni strogim družbenim hierarhijam; samice dominirajo in pogosto nadzorujejo vire hrane.

Odnos staršev je pri hijenah pomemben: mladiči se učijo lovskih in socialnih veščin skozi igro in opazovanje odraslih. V ujetništvu lahko hijene živijo 20 let ali več, v naravi pa običajno 10–20 let.

Pomen v ekosistemu in odnos do ljudi

Hijene igrajo ključno vlogo kot razžiralci in čistilci okolja, saj odstranjujejo trupe in preprečujejo širjenje bolezni. Njihovo delovanje spodbuja kroženje hranil in vpliva na populacije plenilk in rastlinojede živali.

V človeških skupnostih so hijene pogosto tarča predsodkov in preganjanja zaradi plundranja živine ali iz strahu, vendar so konflikti večinoma rešljivi z boljšim upravljanjem črede, izobraževanjem in ukrepi za preprečevanje dostopa hijen do domačih živali.

Grožnje in varstveno stanje

Glavne grožnje vključujejo izgubo habitata, preganjanje zaradi konflikta z ljudmi, zmanjšanje naravnega plena, zastrupitve in lov. Po ocenah Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) so statusi vrst različni: pika hijena in aardwolf sta ocenjena kot Least Concern, medtem ko sta črtasta in rjava hijena v bolj ranljivem položaju (odvisno od regije pogosto Near Threatened). Lokalno stanje se lahko razlikuje, zato so lokalni varstveni ukrepi in monitoring pomembni za preživetje populacij.

Kaj lahko storimo za zaščito hijen

  • Izobraževanje lokalnih skupnosti in odprava mitov o hijenah.
  • Uvajanje zaščitnih ukrepov za domače živali (recimo zaščitene nočne obore).
  • Podpora ohranitvenim projektom ter raziskavam za sledenje populacijam in razumevanje njihove ekologije.
  • Prepoved nezakonitega lova in uporaba humanih načinov za zmanjševanje konfliktov z ljudmi.

Hijene so kompleksne in prilagodljive živali, katerih vloga v naravi pogosto presega njihov negativen kulturni ugled. Boljše razumevanje njihove biologije in ekologije pomaga pri sožitju ljudi in hijen ter pri ohranjanju njihovih populacij v spreminjajočih se okoljih.