Črtasta hiena (Hyaena hyaena): opis, habitat, vedenje in ogroženost

Črtasta hiena (Hyaena hyaena) je srednje velika mesojeda živalska vrsta, razširjena čez delno puščavska, polpuščavska in suha gorata območja. Doma je v severni in vzhodni Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Kavkazu, v osrednji Aziji in na indijski podcelini. IUCN jo uvršča na seznam skoraj ogroženih vrst; njena svetovna populacija najverjetneje znaša manj kot 10 000 odraslih osebkov in je v mnogih delih razdrobljena in upadajoča zaradi preganjanja in zmanjševanja razpoložljivega plena.

Opis

Črtasta hijena je razmeroma kompaktne postave z močnimi čeljustmi. Ima značilno sivkasto do rumenkasto dlako z izrazitimi navpičnimi temnimi črtami po trupku in nogah ter gostim repom. Na hrbtu nosi grivo dlak, ki jo lahko narine, kadar se počuti ogroženo. Je najmanjša v svojem rodu in ohranja številne primitivne anatomske značilnosti, podobne tistim pri viverridov, ki so pri večjih vrstah izgubljene; na primer relativno manjša in manj specializirana lobanja z manj izrazitimi siekali in drugačno zgradbo žvečnih zob.

Povprečna teža je običajno med 22 in 55 kg (odvisno od obsega območja in razpoložljivosti hrane), ramenska višina pa okoli 60–80 cm. Samci so ponavadi nekoliko večji od samic. V divjini lahko doživijo več kot deset let; v ujetništvu dlje.

Habitat in razširjenost

Črtaste hijene naseljujejo različne suhe habitatne tipe: odprte travnike, polpuščave, skalnate predelke in robna območja gozdov, kjer najdejo skrivališča (brloge) v jamah, skalnih razpokah ali zapuščenih rovih. So izvolilne glede gostote plena in zato pogosto živijo tam, kjer je na voljo vrsta (ali ostanki) domače živine in manjše divjadi. Njihova porazdelitev je pogosto močno razdrobljena in odvisna od lokalnih okoljskih in človeških dejavnikov.

Vedenje in prehrana

Črtasta hijena je predvsem mrhovinar, torej izkorišča ostanke drugih plenilcev, a hkrati zna tudi sama aktivno loviti manjše živali in mladiče srednje velikih kopitarjev. V prehrani so poleg mesa pomembni tudi jajca, ptiči, glodavci, plazilci, žuželke in v določenih območjih celo sadje (npr. fige). So nočne živali in običajno aktivne v popolni temi; podnevi počivajo v brlogih in se pred sončnim vzhodom vračajo v varna zavetja.

Pri iskanju hrane so samostojne in tihoglasne; lahko se postavijo po robu tudi večjim plenilcem, kot so leopardi, kadar gre za dostop do dragocenega plena ali mrhovine. Za komunikacijo uporabljajo vohalne sledi, analne žleze (označevanje teritorija), značilne vokalizacije (vriskanje, hripanje, stokanje) in telesno govorico. Ob nevarnosti je znano vedenje, da se včasih pretvarjajo, da so mrtve (thanatoza), kar lahko odvrača napadalce.

Razmnoževanje in družinska struktura

Črtasta hijena je po navadi monogamna ali živi v trajnih parih; par ali majhna družinska enota si delita brlog in vzgajajo mladiče skupaj. Samica ima brejost približno 90–100 dni, leglo običajno šteje 2–4 mladiče (včasih do 5). Mladiči se izlegajo v brlogu in jih starši varujejo in hranijo; dojenje traja več mesecev, postopen odstav pa poteka ob približno 6 mesecih, samostojnost pa običajno dosežejo do drugega leta starosti. Starši in včasih tudi starejši mladiči pomagajo pri vzgoji potomcev.

Ogroženost in varstvo

Glavne grožnje črtasti hijeni so: direktno preganjanje in usmrtitve s strani ljudi (zaradi napačnega prepričanja in zaradi zaščite živine), lov, strupi, zmanjševanje razpoložljivega plena, izguba in razdrobljenost habitata, cestne nesreče ter ponekod tudi trgovina in uporaba delov teles v tradicionalni medicini. V nekaterih regijah je populacija zelo majhna in lokalno izumrla.

Ukrepi za varstvo vključujejo pravno zaščito, zmanjševanje konfliktov z rejci prek boljšega varovanja živine (ograje, nočna varnost), kompenzacijske sheme, izobraževanje lokalnih skupnosti, monitoring populacij in raziskave ekologije vrste ter ohranjanje ključnih habitatov. V uspešnem varstvu so pomembne tudi mednarodne in lokalne pobude za preprečevanje nezakonitega lova ter posebni programi za rehabilitacijo in ponovno uvajanje tam, kjer je to smiselno.

Kulturni pomen

Črtasta hijena ima v mnogih kulturah Bližnjega vzhoda, Kavkaza in Azije posebno mesto v folklori, pravljicah in verovanjih. Omenjena je tudi v hebrejskem Svetem pismu, kjer se pojavlja pod imenom tzebua ali zevoa; v nekaterih angleških prevodih tega imena ni vedno enostavno povezati s sodobno taksonomijo vrst. V ljudskih predstavah je pogosto povezana z nocoj, zvitostjo ali z morbidnimi pojavi, kar je vplivalo na odnos ljudi do te živali in s tem tudi na njeno preganjanje.

Zaključek: Črtasta hijena je pomembna ekološka komponenta suhih in polsušnih habitatov kot razgrajevalka in občasni lovec. Kljub prilagodljivosti in široki razširjenosti je njeno stanje v mnogih delih razdrobljeno in ogroženo zaradi človeških dejavnikov, zato so potrebni celoviti varstveni ukrepi ter sodelovanje lokalnih skupnosti za ohranjanje te vrste.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je znanstveno ime črtaste hijene?

V: Ali je uvrščena na seznam ogroženih vrst?

V: Ali sama lovi svoj plen?

V: Ali so napadi na ljudi pogosti?

V: Ali je samotarska žival ali živi v skupinah?

V: Ali je črtasta hijena aktivna podnevi ali ponoči?

Išči po črki