Viverridae je družina majhnih do srednje velikih sesalcev, znanih kot viverridi. Spadajo v vejo mačkoni (Feliformia), ki vključuje živali, sorodne mačkam in drugim mesojedcem. Viverridi so telesno običajno podolgovati, z razmeroma kratkimi nogami in dolgimi repi; imajo tudi izrazite žlezne strukture, ki jih uporabljajo za označevanje teritorialnih mej.

Taksonomija in število vrst

Družino sestavlja približno 15 rodov in 33 vrst. Poimenoval jo je John Edward Gray leta 1821. Med bolj znanimi rodovi so genetsi (Genetta), civeti (Viverricula, Civettictis), binturong (Arctictis) in palmivzemi (Paradoxurus). Vrste se med seboj močno razlikujejo po velikosti, izgledu in načinu življenja.

Razširjenost in habitat

Viverridi so razširjeni po celotnem območju Orienta, po vsej Afriki in tudi v južni Evropi. Ker živijo na Madagaskarju in Celebesu, to kaže, da so se v preteklosti razširili po tropih Starega sveta in onkraj njega, čez Wallaceovo črto. Najbolj pogosti habitati so tropski deževni gozd, manj pogosto tudi sušnejši gozdovi, savanje ter gorska območja; nekatere vrste so prilagojene na življenje v bližini človeka.

Opis in morfologija

Viverridi imajo običajno podolgovato glavo z razpotegnjeno njuško, močne čeljusti in specializirane zobne vrste za trganje mesa. Telo je pokrito z gosto dlako, vzorci segajo od enobarvnih do progastih ali pikatih. Rep je pogosto dolg in služi pri plezanju, pri nekaterih vrstah (npr. geneti, binturong) je zelo gibljiv. Značilne so tudi analne in perinealne žleze, katerih izločki se uporabljajo za označevanje teritorialnih meja in privabljanje partnerjev.

Vedenje in prehrana

Večina viverridov je nočnih in bolj aktivnih v mraku ter ponoči, čeprav so nekatere vrste delno dnevne. Življenjski slog obsega tako zemeljske kot drevesne navade; genetsi so na primer spretni plezalci, medtem ko so nekatere vrste bolj kopenske. Prehransko so oportunistični: lovijo majhne sesalce, ptice, plazilce in žuželke ter se prehranjujejo tudi s sadjem, nektarjem in odmrlo snovjo. Nekatere vrste, na primer palmove civete, prispevajo k razširjanju semen in imajo v ekosistemih pomembno vlogo kot raznaševalci semen. Palmivzemi so znane tudi zaradi svoje vloge pri proizvodnji posebne vrste »kopi luwak« — kave iz zrn, prežvečenih in izločanih s strani teh živali.

Razmnoževanje

Sezonskost razmnoževanja se razlikuje po vrstah in območjih; gestacija traja običajno med približno 60 in 90 dnevi. Vrsta skoti od enega do nekaj mladičev (pogosto 1–4). Mladiči so sprva odvisni od materinega mleka in varovanja, odraslost pa dosežejo po nekaj mesecih do leta dni, odvisno od vrste.

Vloga v ekosistemu in odnos z ljudmi

  • Ekološko: viverridi so pomembni plenilci majhnih živali in raznaševalci semen, s čimer vplivajo na sestavo gozdnih skupnosti.
  • Gospodarsko: nekatere vrste so zaradi svojih žlez ali dlake lovljene za parfumerijsko industrijo in trgovino z živalmi; druge vrste so vpletene v lokalno lovstvo kot vir hrane.
  • Kulturno: palmivzem in druge civete so povezane s tradicionalnimi praksami in tudi z aktualnimi produkti (npr. kopi luwak), kar je povzročilo tako povpraševanje kot tudi etične in konservacijske razprave.

Ogroženost in varstvo

Varnost vrst viverridov je raznolika: medtem ko so nekatere vrste relativno pogoste in uvrščene kot manj obremenjene, so druge ranljive ali ogrožene zaradi izgube habitata, lova in trgovine z divjimi živalmi. Primer je binturong (Arctictis binturong), ki je zaradi krčenja gozdov in lova uvrščen med bolj ogrožene. Varstveni ukrepi vključujejo zaščito habitata, nadzor lova in osveščanje lokalnih skupnosti o pomenu teh vrst za zdravje ekosistemov.

Viverridi so zanimiva in raznolika skupina sesalcev z bogato biogeografsko zgodovino. Zaradi svoje prilagodljivosti so prisotni v različnih habitatih, vendar jih spreminjajoče se okoljske razmere in človekove dejavnosti postavljajo pred nove izzive.