Viverridi (Viverridae) — opis družine, vrste in razširjenost
Viverridi (Viverridae) — opis družine, vrst in razširjenost: 15 rodov, 33 vrst; razširjeni v Orientu, Afriki, južni Evropi, tropskih deževnih gozdovih, savanah in gorah.
Viverridae je družina majhnih do srednje velikih sesalcev, znanih kot viverridi. Spadajo v vejo mačkoni (Feliformia), ki vključuje živali, sorodne mačkam in drugim mesojedcem. Viverridi so telesno običajno podolgovati, z razmeroma kratkimi nogami in dolgimi repi; imajo tudi izrazite žlezne strukture, ki jih uporabljajo za označevanje teritorialnih mej.
Taksonomija in število vrst
Družino sestavlja približno 15 rodov in 33 vrst. Poimenoval jo je John Edward Gray leta 1821. Med bolj znanimi rodovi so genetsi (Genetta), civeti (Viverricula, Civettictis), binturong (Arctictis) in palmivzemi (Paradoxurus). Vrste se med seboj močno razlikujejo po velikosti, izgledu in načinu življenja.
Razširjenost in habitat
Viverridi so razširjeni po celotnem območju Orienta, po vsej Afriki in tudi v južni Evropi. Ker živijo na Madagaskarju in Celebesu, to kaže, da so se v preteklosti razširili po tropih Starega sveta in onkraj njega, čez Wallaceovo črto. Najbolj pogosti habitati so tropski deževni gozd, manj pogosto tudi sušnejši gozdovi, savanje ter gorska območja; nekatere vrste so prilagojene na življenje v bližini človeka.
Opis in morfologija
Viverridi imajo običajno podolgovato glavo z razpotegnjeno njuško, močne čeljusti in specializirane zobne vrste za trganje mesa. Telo je pokrito z gosto dlako, vzorci segajo od enobarvnih do progastih ali pikatih. Rep je pogosto dolg in služi pri plezanju, pri nekaterih vrstah (npr. geneti, binturong) je zelo gibljiv. Značilne so tudi analne in perinealne žleze, katerih izločki se uporabljajo za označevanje teritorialnih meja in privabljanje partnerjev.
Vedenje in prehrana
Večina viverridov je nočnih in bolj aktivnih v mraku ter ponoči, čeprav so nekatere vrste delno dnevne. Življenjski slog obsega tako zemeljske kot drevesne navade; genetsi so na primer spretni plezalci, medtem ko so nekatere vrste bolj kopenske. Prehransko so oportunistični: lovijo majhne sesalce, ptice, plazilce in žuželke ter se prehranjujejo tudi s sadjem, nektarjem in odmrlo snovjo. Nekatere vrste, na primer palmove civete, prispevajo k razširjanju semen in imajo v ekosistemih pomembno vlogo kot raznaševalci semen. Palmivzemi so znane tudi zaradi svoje vloge pri proizvodnji posebne vrste »kopi luwak« — kave iz zrn, prežvečenih in izločanih s strani teh živali.
Razmnoževanje
Sezonskost razmnoževanja se razlikuje po vrstah in območjih; gestacija traja običajno med približno 60 in 90 dnevi. Vrsta skoti od enega do nekaj mladičev (pogosto 1–4). Mladiči so sprva odvisni od materinega mleka in varovanja, odraslost pa dosežejo po nekaj mesecih do leta dni, odvisno od vrste.
Vloga v ekosistemu in odnos z ljudmi
- Ekološko: viverridi so pomembni plenilci majhnih živali in raznaševalci semen, s čimer vplivajo na sestavo gozdnih skupnosti.
- Gospodarsko: nekatere vrste so zaradi svojih žlez ali dlake lovljene za parfumerijsko industrijo in trgovino z živalmi; druge vrste so vpletene v lokalno lovstvo kot vir hrane.
- Kulturno: palmivzem in druge civete so povezane s tradicionalnimi praksami in tudi z aktualnimi produkti (npr. kopi luwak), kar je povzročilo tako povpraševanje kot tudi etične in konservacijske razprave.
Ogroženost in varstvo
Varnost vrst viverridov je raznolika: medtem ko so nekatere vrste relativno pogoste in uvrščene kot manj obremenjene, so druge ranljive ali ogrožene zaradi izgube habitata, lova in trgovine z divjimi živalmi. Primer je binturong (Arctictis binturong), ki je zaradi krčenja gozdov in lova uvrščen med bolj ogrožene. Varstveni ukrepi vključujejo zaščito habitata, nadzor lova in osveščanje lokalnih skupnosti o pomenu teh vrst za zdravje ekosistemov.
Viverridi so zanimiva in raznolika skupina sesalcev z bogato biogeografsko zgodovino. Zaradi svoje prilagodljivosti so prisotni v različnih habitatih, vendar jih spreminjajoče se okoljske razmere in človekove dejavnosti postavljajo pred nove izzive.
"Civetska mačka"
Številni viverridi so civetne mačke, kot so rodovi Vivera, Civettictis in Viverricula. Izraz se nanaša na njihov opazen in (za nas) neprijeten vonj. Včasih ga uporabljamo tudi za druge mačke, ki so po naključju precej smrdeče.
Vivverridi iz rodu Genetta so znani kot "genete", obstaja pa še en rod, Poiana, ki se imenuje "linsangi". Genetta genetta je edini viverid, ki živi v Evropi. Na zgornji ilustraciji je ta s črtastim repom zgoraj desno.
Značilnosti
Viverridi so najbolj bazične ("primitivne") med vsemi družinami mačk in so manj specializirane kot mačkoni (Felidae). Njihova okostja so podobna okostjem fosilov iz eocena, torej izpred 50 milijonov let.
Po zunanjih znakih se od Felidae razlikujejo po petprsti zadnji nogi ter po daljšem gobcu in krajših okončinah. Ločijo se tudi po lobanji in zobnem vzorcu. Imajo analne žleze, ki lahko izločajo močan vonj. Mnoge vrste imajo črtast rep.
Čeprav spadajo v red mesojedcev, so večinoma vsejedi. Vrste, ki se popularno imenujejo "palmovi civeti", so popolnoma rastlinojede.
Civete in SARS
13. januarja 2004 je ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izdal embargo na uvoz civet v Združene države Amerike. Navedli so, da je bil pri civetah iz Kitajske najden virus hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS).
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je družina Viverridae?
O: Družina Viverridae je skupina majhnih do srednje velikih sesalcev, znanih tudi kot viverridi.
V: V katero kategorijo spadajo viverridi?
O: Viverridi spadajo v skupino mačkonom podobnih mesojedih živali Feliformia.
V: Koliko rodov in vrst je v družini Viverridae?
O: V družini Viverridae je 15 rodov in 33 vrst.
V: Kdo je poimenoval družino Viverridae?
O: Družino Viverridae je leta 1821 poimenoval John Edward Gray.
V: Kje najdemo viverride?
O: Viverride najdemo na celotnem območju Orienta, v Afriki in južni Evropi. Živijo tudi na Madagaskarju in Celebesu, kar kaže, da so živeli v tropih Starega sveta in zunaj njega, nad Wallaceovo črto.
V: Kakšno življenjsko okolje imajo viverridi najraje?
O: Viverridi večinoma živijo v tropskem deževnem gozdu, živijo pa tudi v gozdu, savani in gorah.
V: V čem se viverridi razlikujejo od drugih sesalcev?
O: Viverridi so edinstveni, ker so družina majhnih do srednje velikih sesalcev iz skupine Feliformia in so se prilagodili življenju v različnih habitatih, vključno s tropskimi deževnimi gozdovi, gozdovi, savanami in gorami.
Iskati