Lasice spadajo v rod Mustela, ki je del družine Mustelidae. V tej družini so poleg lasic tudi druge sorodne skupine, kot so dihurji, polhi in norci. Rod Mustela obsega več vrst majhnih živali, od katerih jih po svetu živi približno 17 (odvisno od taksonomske ureditve), razen na Antarktiki in v Avstralaziji.

Značilnosti

Lasice so majhne, vitke plenilke z dolgo trupasto postavo in kratkimi nogami. Njihova telesna oblika je močno prilagojena lovu v ozkih prehodih in pogosto tudi v nore drugih živali, kjer iščejo zajci in druge manjše sesalce. Glavne značilnosti:

  • Telesna dolžina: običajno od 173 do 217 mm (17,3–21,7 cm; približno 6,8–8,5 palca), odvisno od vrste in spola.
  • Rep: dolžina repa 34–52 mm (3,4–5,2 cm; 1,3–2,0 palca), pogosto krajši od telesa, pri nekaterih vrstah pa bolj izrazit.
  • Dlaka: zgornji del kožuha rdečkast ali rjav, spodnji del bel; nekatere vrste se pozimi prebarvajo v belo (npr. hermelin), druge ohranijo rjav odtenek.
  • Ugriz in zobje: ostri sekalci in zatilni zobje za ubijanje in raztrganje plena.
  • Razlike med spoloma: samci so običajno večji in močnejši od samic.

Vrste

V rodu Mustela je več vrst, ki se razlikujejo po velikosti, barvi in habitatu. Nekatere so specializirane za življenja v gozdovih, druge na travnikih ali v gozdno-pasemski krajini. Število vrst se lahko spreminja z novimi taksonomskimi raziskavami, vendar je splošno znano, da so te živali razširjene skoraj po celem svetu, razen na zelo oddaljenih celinah, kakršni sta Antarktika in Avstralazija.

Življenjski slog in vedenje

Lasice so večinoma samotarske in teritorijalne. So zelo aktivne, spretne in hitre; znane so po sposobnosti, da se premikajo v ozkih rovih in podzemnih hodnikih v iskanju plena. Lahko plezajo, plavajo in lovijo v raznolikih habitatih. Njihovo lovsko vedenje je usmerjeno v majhno prostoživečo korist: glodavce, ptice, jajca, žuželke in občasno tudi dvoživke ali plodove.

Prehrana

  • Glavna hrana so majhni sesalci (miši, voluharji), vendar obvladajo tudi lov na ptice, jajca, žuželke in plazilce.
  • Gonilnik prehrane je visoka presnovna potreba; lasice morajo loviti večkrat na dan in pogosto jedo večji delež svoje teže.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Razmnoževanje je odvisno od vrste in podnebja. Nekatere vrste v členitih podnebjih izkazujejo pojav zaprte implantacije (odložena implantacija), kar pomeni, da se razvoj zarodka začasno ustavi in se nadaljuje, ko so razmere ugodne. Mladi se rodijo slepi in nemočni, skrb mater pa je intenzivna v prvih tednih. V divjini je povprečna življenjska doba kratka (pogosto 1–3 leta), zaradi plenilcev, bolezni in človeških vplivov pa lahko le redko preživijo dlje.

Razširjenost in habitat

Lasice živijo v različnih habitatih: gozdovih, poljih, grmičevjih, kmetijskih območjih in ob rečnih brežinah. So razširjene po večini Evrope, Azije in Severne Amerike, prilagodljive vrste pa se pojavljajo tudi v drugih delih sveta.

Varstvo in odnos s človekom

Večina vrst lasic ni globalno ogroženih, vendar lokalno trpijo zaradi izgube habitata, kemijskih strupov (pesticidi), proženja past in preganjanja zaradi škode na majhnem živinju. Lasice včasih koristijo kmetom zaradi naravnega zatiranja glodavcev, po drugi strani pa pogosto pride do konfliktov, kadar vstopijo v objekte ali povzročajo škodo v perutninskih kletkah. Varstveni ukrepi vključujejo ohranjanje habitatov, zmanjševanje uporabe strupov in izobraževanje o pomembnosti teh plenilk v ekosistemu.

Opomba: Čeprav so lasice zaradi svoje vitke oblike in gibčnosti pogosto primerjane z mačkami, so biološko bližje psom kot mačkami, saj sodijo v red Carnivora in pripadajo podveji, ki so sorodnejše caniformnim (psu podobnim) vrstam.