Mustelidi (Mustelidae) — družina mesojedih sesalcev: vidre, dihurji, jazbeci

Mustelidi so družina mesojedih sesalcev. Sodijo v družino Mustelidae v red Carnivora.

So ena izmed večjih in najbolj raznolikih družin znotraj reda Carnivora. V to družino sodijo številne vrste različnih velikosti in ekologij — od zelo majhnih, gibkih lovcev na glodavce do večjih in močnejših vrst, ki lahko ulovijo veliko večji plen. Mustelidi naseljujejo številna življenjska okolja: nekatere vrste, kot so vidre na primer živijo večinoma v vodi, druge pa v gozdovih, traviščih, puščavah ali na Arktiki (nekateri podlasice, ki preživijo v hladnih območjih).

Zgradba in značilnosti

Mustelidi imajo običajno podolgovato telo, kratke noge in dolga, gibka hrbtenica, kar jim omogoča spretnost pri lovu v ozkih skritih prostorih. Večina ima močne kremplje in ostre zobe, primerni za mesožerno prehrano. Pogosto imajo razvite analne žleze, ki proizvajajo močan vonj, uporaben za označevanje ozemlja in komunikacijo. Dlaka je lahko gosta in vodoodbojna (pri vidrah in norcih) ali gosta in cenjena zaradi krzna (pri martah, sobolah, norcih).

Prehrana in vedenje

Večina mustelidov je mesojeda, vendar se prehranske navade močno razlikujejo med vrstami. Nekateri se hranijo predvsem z glodavci in pticami (podlasice, stoats), druge vrste, kot so norci, lovijo ribe, medtem ko so badgerji in nekateri poljščarji delno oportunistični in uživajo tudi rastlinsko hrano ali mrhovino. Nekatere vrste, na primer rosomak (wolverine), so sposobne razkosati in prenesti velike kose plena.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Razmnoževanje pri mustelidih je raznovrstno; mnoge vrste imajo praksu zavlačane implantacije (delayed implantation), pri kateri se oplojeno jajčece razvija šele po obdobju mirovanja, kar omogoča usklajevanje poroda s ugodnimi okolijskimi razmerami. Število mladičev, dolžina brejosti in stopnja starševske skrbi se razlikujejo glede na velikost vrste — manjše vrste imajo pogosto več mladičev, večje pa manj, a daljše odgojno obdobje.

Raba s strani ljudi in ohranjenost

Človek je z mustelidi povezan na več načinov. Dihurja so dolgo časa krotili in uporabljali za lov na glodavce in zajce; danes jo veliko ljudi goji kot hišnega ljubljenčka. Fereti (v slovenskem jeziku fretke) so zgodovinsko uporabljeni pri lovu na podgane in pri lovu na zajce v rovih. Hkrati so nekatere vrste trpele zaradi intenzivnega lova za krzno (npr. norci, soboli), onesnaževanja in izgube habitata. Nekatere vrste so ogrožene ali ranljive; druge so se po varstvenih ukrepih delno opomogle (npr. nekateri populacije morske vidre).

Mustelidi imajo pomembno vlogo v ekosistemih kot plenilci in kot regulatorji populacij glodavcev in drugih manjših živali. Njihova prisotnost lahko vpliva na strukturo hrane verig in lokalno biotsko raznovrstnost.

To so druge znane živali iz družine mustelidov:

• Fretke
• Badgers
• Ratels (ali Honey badgers)
• Martens
• Norci
• Polecats
• Sables
• Stoats
• Vidre

Razdeljevanje mustelidov na poddružine je predmet taksonomskih raziskav in se je v zgodovini spreminjalo. Pogosto se izpostavljata Lutrinae (vidre), ki vključuje vodne vrste, in Mustelinae (ostale skupine mustelidov), vendar sodobne molekularne študije podpirajo tudi podrobnejše delitve.

Za bolj poglobljene informacije o posameznih vrstah, njihovi razširjenosti in statusu ohranjenosti poglejte strani, povezane z vsakim pojmom zgoraj, ali naravovarstvene vire. Mustelidi so fascinantna, ekološko pomembna in taksonomsko raznolika skupina, ki zasluži pozornost tako raziskovalcev kot ljubiteljev narave.

Vprašanja in odgovori

V: Katera je družina mesojedih sesalcev?

V: Koliko vrst je v tej družini?

V: V kakšnem življenjskem okolju živijo mustelidi?

V: Kako so ljudje uporabljali dihurja?

V: Katere druge živali spadajo v družino mustelidov?

V: Ali v družini mustelidov obstajajo poddružine?

Išči po črki