Rosomak (Gulo gulo) – opis, velikost, navade in razširjenost

Rosomak (Gulo gulo) – celovit opis, velikost, navade in razširjenost najmočnejšega mustelida; odkrijte njegove značilnosti, življenjski prostor in vedenje.

Rosomak (Gulo gulo) je največji član družine podlasic (Mustelidae). Ni glodavec — gre za velikega pripadnika mustelidov, ki je po telesni zgradbi in ponašanju bolj podoben majhnemu medvedu kot drugim predstavnikom družine. Rosomak je samotarska žival, znan po svoji izjemni močeh in pogumu: pogosto je sposoben ubiti ali odtrgati kos plen, ki je večkrat večji od njega. Hkrati je učinkovit mesojedec in mrhovinar.

Videz in velikost

Rosomaki imajo robustno, mišičasto telo, močne čeljusti in gost, vodoodbojni kožuh, ki jih ščiti pred hudimi mrazom. Tipične dimenzije so:

• dolžina telesa (glava + trup): približno 65–107 cm;
• dolžina repa: okoli 17–26 cm;
• višina v rami: približno 30–45 cm;
• teža: samci običajno 11–18 kg, samice pa 7–12 kg (občasno so opaženi težji primerki).

Njihove velike, dobro odebeljene tace in močni kremplji so prilagojeni hoji po globokem snegu in plezanju po skalnatem terenu.

Razširjenost in habitat

Rosomak ima cirkumpolaren razpon: živi v borealnih gozdovih, tajgi, gorskih območjih in tundri severne Evrazije in Severne Amerike. V Evropi so populacije razpršene in večje predvsem v Skandinaviji in nekaterih gorskih predelih; v južnejših in bolj poseljenih delih so redkejši zaradi izgube habitatov.

Navade in prehrana

Gre za izrazito samotarsko žival z velikimi teritoriji; samci imajo običajno veliko večje površine kot samice. Rosomak je oportunističen prehranjevalec:

• lov: majhni do srednje veliki sesalci (kunci, glodavci), ptice, včasih tudi mladi jelenjadi;
• mrhovinarstvo: pogosto izkorišča trofeje velikih zveri (npr. jelenjad), kadar najdeć mrhovino;
• pripravljen je tudi oropati plen druge plenilce in izkoristiti jajca ali rastlinsko hrano ob pomanjkanju mesa.

Rosomake odlikuje močan ugriz in vzdržljivost; zaradi velikega področja življenja in raznovrstne prehrane lahko preživijo v težkih zimskih razmerah.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Paritvena doba poteka poleti, vendar imajo rosomaki zamudo v implantaciji zarodka (delayed implantation), zato se mladi rodi spomladi. Gnezda si pogosto uredijo v snežnih jamah ali zaščitenih votlinah. Tipična lega šteje 1–4 mladiče (pogosteje 2–3). Mladiči ostanejo v brlogu nekaj mesecev, mater pa jih skrbi in uči lovljenja, dokler niso pripravljeni na samostojno življenje.

Ogroženost in varstvo

V nekaterih delih areala so populacije rosomaka ogrožene zaradi izgube habitatov, fragmentacije populacij, lova, strupenja ter zmanjševanja razpoložljivega plena. Tudi podnebne spremembe, ki vplivajo na količino in trajanje snežne odeje, lahko poslabšajo razmere za rosoamke, saj ti za razmnoževanje pogosto potrebujejo stabilno snežno kritje za brloge. V številnih državah so rosomaki zaščiteni in obstajajo upravljalski programi za ohranitev populacij in njihovega habitata.

Dodatne zanimivosti

• Rosomak ima močne žleze, s katerimi označuje robove teritorijev.
• Je zelo vzdržljiv in prilagodljiv — lahko preživi v izjemno hladnih razmerah in na redko naseljenih območjih.
• V ljudskem izročilu severnih ljudstev ima rosomak mesto v mitih in pripovedkah, pogosto kot simbol moči in drznosti.

Obstaja jasna razlika med dvema podvrstama: starosvetno obliko Gulo gulo gulo in novosvetno obliko G. g. luscus, vendar so taksonomske razmejitve predmet razprav in se lahko spreminjajo z novimi genetskimi študijami.

Distribucija

Rosomaki živijo predvsem na izoliranih arktičnih in alpskih območjih severne Kanade, Aljaske, Sibirije in Skandinavije. domujejo tudi v evropski Rusiji, baltskih državah, severovzhodni Kitajski in Mongoliji. V letih 2008 in 2009 so bili rosomaki prvič po letu 1922 opaženi vse do Sierre Nevade v bližini jezera Tahoe. V majhnem številu jih najdemo tudi v Skalnem gorovju in severnih Kaskadah Združenih držav, opazili pa so jih tudi daleč na jugu in vzhodu do Michigana. Vendar večina rosomakov novega sveta živi v Kanadi.

Rosomaki se prehranjujejo s skoraj vsemi vrstami hrane, ki jih najdejo: mišmi, podganami, pticami, ptičjimi jajci, severnimi jeleni in drugim velikim plenom. Rosomaki večji plen najraje lovijo pozimi, ko sneg upočasni plen in daje rosomaku prednost.

Rosomaki so zelo teritorialni. Rosomaki se razmnožujejo vsaki dve ali tri leta. Samica rodi enega do tri mladiče (imenovane mladiči) v predoru, imenovanem brlog, globoko pod snežišči.

Rosomak na skalnatem terenu

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je rosmojster?

V: Kakšna je primerjava med rosomakom in drugimi mustelidi?

V: Kakšen je sloves rosomaha?

V: Ali je rosomak samotarski ali družabni?

V: Kakšna je razlika med starim in novim svetom rosomaha?

V: Kakšne so fizične značilnosti samca in samice rosomaha?

V: Kako rosomak preživi pri izjemno nizkih temperaturah?

Išči po črki