Skandinavija: države, jeziki in geografske meje (Danska, Norveška, Švedska)
Skandinavija je skupina držav v severni Evropi. Skandinavijo sestavljajo Danska, Norveška in Švedska. Nekateri menijo, da je del Skandinavije tudi Finska. Drugi pravijo, da bi morala biti Islandija in Ferski otoki prav tako del Skandinavije. Večinoma se izraz "Skandinavija" uporablja za kraje, kjer ljudje govorijo skandinavske jezike (imenovane tudi severnogermanski jeziki). Skandinavski jeziki (švedščina, norveščina, danščina) so si med seboj zelo podobni in mnogi Skandinavci razumejo nekatere druge jezike.
Kaj imajo ljudje v mislih, ko rečejo "Skandinavija", je odvisno od tega, kaj se jim zdi pomembno v danem trenutku. Kadar želijo govoriti o zemljevidih, naravnih oblikah in delovanju gospodarstva, večinoma rečejo, da je Finska del Skandinavije, Islandija pa ne. Ko želijo govoriti o zgodovini in jezikih, ki jih govorijo ljudje, rečejo, da je Islandija del Skandinavije, Finska pa ne.
Skandinavski polotok je velik polotok, ki sega zahodno od severne Evrope čez severno stran Baltskega morja. Norveška, Švedska in del Finske ležijo na tem polotoku. Vendar Danska pogosteje kot Finska velja za del Skandinavije v etničnem smislu. To je zato, ker je danščina skandinavski jezik, finščina pa ne.
Nekateri namesto "Skandinavija" radi rečejo "nordijske države", ker menijo, da je to geografsko bolj pravilno, vendar nordijske države vključujejo Norveško, Švedsko, Dansko (vključno s Ferskimi otoki), Finsko in Islandijo. Teh pet držav v okviru Nordijskega sveta sodeluje pri političnih in kulturnih dejavnostih. Danska, Švedska in Finska so tudi članice Evropske unije, vendar je le Finska del evrskega območja, kar pomeni, da kot denar uporablja evro. Druge nordijske države še vedno uporabljajo svoj denar, imenovan krona ali krona (iz besede "krona"). Norveška in Islandija, ki nista članici EU, sta članici Nata in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Samo Danska je članica EU in Nata.
Dodatna pojasnila in popravki
Besedilo zgoraj pojasnjuje pogosto zmedo okoli pojmov. Nekaj dopolnitev in popravkov, ki so pomembni za razumevanje sodobne razmejitve:
Geografsko in jezikovno ločevanje
Skandinavski polotok dejansko vključuje večino Norveške in Švedske ter manjše dele severne Finske. V jezikovnem smislu izraza "skandinavski" pogosto uporabljamo za govor o severnogermanskih jezikih. Poleg švedščine, norveščine in danščine sodita v to skupino tudi islandščina in ferščina (govorjeni na Islandiji in Ferskih otokih), vendar sta ti dve jeziki evolucijsko bolj oddaljeni in manj razumljivi govornikom skandinavskih celinskih jezikov. V severnih predelih teh držav govorijo tudi jeziki Sami, ki pripadajo uralski jezikovni družini, prav tako pa je finščina uralskega izvora in zato ni severnogermanska.
Mutualna razumljivost
Danska, norveščina in švedščina so si med seboj najbolj podobne; razumevanje je odvisno od govorne različice in izkušenj govorcev. Norveščina je pravzaprav po številnih značilnostih vmesna med švedščino in danščino. Pisne oblike in dialekti vplivajo na stopnjo razumljivosti. Islandščina in ferščina sta glede slovnice in besedišča ohranili več staronorveških oblik, zato ju sodobni Švedi ali Danci običajno ne razumejo brez učenja.
Politične organizacije, članstva in valute
- Nordijske države redno sodelujejo v okviru Nordijskega sveta (Nordic Council).
- Članstvo v Evropski uniji: Danska, Švedska in Finska. (Islandija in Norveška niso članici EU.)
- Evro: med nordijskimi državami uporablja evro le Finska. Danska ima opt‑out glede evra in uporablja dansko krono, Švedska prav tako uporablja švedsko krono; Norveška in Islandija nista v EU in uporabljata svojo krono/krone.
- NATO in EFTA: pomembna popravka glede členstva v zvezi NATO — večina nordijskih držav je članica zveze NATO. Norveška in Islandija od ustanovitve (1949) članici Nata; Finska in Švedska sta se pridružili Natu leta 2023. (Označeno v izvirnem besedilu je napačno — vse navedene države razen morda posameznih ozemelj so bile/so članice Nata glede na čas sprejema.) Norveška in Islandija sta članici Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).
Upravno in ozemeljsko
Danska vključuje tudi ozemlja, kot so Ferski otoki (navedeni kot Ferski otoki) in Grenland, ki sta del danskega kraljestva, vendar imata veliko stopnjo avtonomije. Ti ozemeljski odnosi so pomembni pri razumevanju, kdo se kdaj šteje v širše geografske ali politične definicije "Skandinavije" ali "Nordije".
Kratki podatki o državah (osnovno)
- Danska — glavno mesto: Kopenhagen; jeziki: danščina; valuta: danska krona (krone).
- Norveška — glavno mesto: Oslo; jezika: norveščina (Bokmål in Nynorsk); valuta: norveška krona.
- Švedska — glavno mesto: Stockholm; jezik: švedščina; valuta: švedska krona (krona).
- Finska. — glavno mesto: Helsinki; jezika: finščina (uralska) in švedščina; valuta: evro.
- Islandija — glavno mesto: Reykjavík; jezik: islandščina; valuta: islandska krona.
Gospodarstvo in družba
Nordijske države se pogosto omenjajo skupaj zaradi podobnih socialnih modelov: visoka raven socialne varnosti, močan javni sektor, visoke stopnje blaginje in dober življenjski standard. Hkrati imajo države različne gospodarske profile: Norveška je močno odvisna od nafte in plina, Švedska in Finska imata močno industrijsko in tehnološko bazo, Danska je znana po kmetijstvu, farmaciji in pomorskem prometu, Islandija pa po ribištvu in energetiki (geotermalna energija).
Zaključek
Pojem "Skandinavija" je lahko geografski, jezikovni ali kulturni — zato se sestava držav, ki jih kličemo skandinavske, spreminja glede na kontekst. Če želite jasno govoriti o vseh nordijskih državah, je varneje uporabiti izraz "nordijske države" ali "Nordija".
Satelitska fotografija Skandinavije, februar 2003
Najpogostejša uporaba: tri monarhije Danska, Norveška in Švedska Razširjena uporaba, ki vključuje Finsko, Svalbard, Islandijo, Grenlandijo in Ferske otoke.
Geografija
Na večjem delu Skandinavskega polotoka živi le nekaj ljudi. Ima velike gozdove borovcev, brez in smrek. Zahodni in severni del je gorat; skandinavske gore so ene najstarejših na svetu. Najvišja gora je Galdhøpiggen na Norveškem. Danska (43 098 km2) je najmanjša od skandinavskih držav. Je bolj gosto poseljena in večina zemljišč je kmetijskih. Švedska (449.964 km2) je največja od skandinavskih držav. Ima največ jezer, pokrajina pa sega od ravnin na jugu do gora na zahodu (ob meji z Norveško) in tundre na severu. Skrajni sever Skandinavije in Finske se imenuje Laponska, kjer živi ljudstvo Sami. Nekateri med njimi še vedno pasejo severne jelene, vendar večina Laponcev živi v sodobnih hišah in ima sodobna delovna mesta, tako kot drugi Skandinavci.
Vikingi
Najbolj znana skupina Skandinavcev so Vikingi iz srednjega veka. Vikingi so napadali in ropali, bili pa so tudi trgovci, ki so potovali v Ukrajino in začeli trgovske poti na Bližnji vzhod.
Norveški Vikingi so bili raziskovalci, ki so s svojimi ladjami prečkali severni Atlantik. Prišli so na Islandijo in Grenlandijo ter tam zgradili mesta in kmetije. Norveški raziskovalci so prišli tudi na vzhodno obalo Kanade, kjer so ustanovili vsaj eno naselbino, ki pa se ni ohranila do sodobnega časa.
Vikingi z Danske so prišli v Anglijo, kjer so vplivali na zgodovino in politiko ter celo na angleški jezik. Danski vikingi so Anglijo večkrat napadli z velikim nasiljem. Včasih so Danci od Angležev zahtevali, naj jim plačajo, da odidejo. Ta plačila so se imenovala "Danegeld" (dansko zlato). Duhovniki in škofje v cerkvah na vzhodni obali Anglije so napisali znamenito molitev: "Gospod, odreši nas jeze Norvežanov!" "Norvežani" je drug način, kako reči "ljudje s severa" ali Danci.
Skandinavci v leposlovju in gledališču
Mnogo pozneje, v 19. stoletju, so Richard Wagner in drugi umetniki v obdobju romantike ustvarjali opere in druga umetniška dela o starodavni germanski kulturi. Vikingi so jim bili všeč, ker niso bili Grki ali Rimljani. Bili so prvi, ki so si zamislili, da Vikingi nosijo čelade s krili ali rogovi in pijejo iz izdolbenih živalskih rogov. Nekateri stari Germani so nosili čelade z rogovi, a pravi Vikingi jih niso. Wagner in njegovi partnerji so igralce v operi Prstan Nibelungov namenoma oblačili tako, da so bili videti kot stari Germani in da je občinstvo začutilo, da so sodobni Germani prišli iz srednjeveških Vikingov.
Zgodovina
V 10. do 13. stoletju, ko se je po Skandinaviji razširila krščanska vera, so se tam začele oblikovati sodobne države. Združene so bile v tri kraljestva:
- Danska
- Švedska
- Norveška
Ta tri skandinavska kraljestva so leta 1387 pod vodstvom danske kraljice Margarete I. sklenila Kalmarsko unijo. Vendar je Švedska leta 1523 izstopila iz unije. Zaradi tega je na Danskem in Norveškem izbruhnila državljanska vojna. Nato je prišlo do protestantske reformacije, ko so se katoliški in protestantski kristjani borili drug proti drugemu. Ko so se zadeve umirile, je bil norveški tajni svet ukinjen: zadnjič se je sestal leta 1537. Danska in Norveška sta leta 1536 sklenili novo unijo, ki je trajala do leta 1814. Iz nje so nastale tri sodobne države: Danska, Norveška in Islandija.
Meje med Dansko, Švedsko in Norveško so sredi 17. stoletja dobile današnjo obliko: V pogodbi iz Brömsebra iz leta 1645 je Danska in Norveška Švedski odstopila nekatera ozemlja: norveške province Jämtland, Härjedalen in Idre & Särna ter otoka Gotland in Ösel v Baltskem morju (v Estoniji). Pogodba iz Roskildeja iz leta 1658 je Dansko-Norveško prisilila, da je Švedski predala danske pokrajine Scania, Blekinge, Halland in Bornholm ter norveški pokrajini Båhuslen in Trøndelag. Leta 1660 je Københavnska pogodba prisilila Švedsko, da je Bornholm in Trøndelag vrnila Danski in Norveški.
Finska je bila v srednjem veku del Švedske. Med Napoleonovimi vojnami je postala del Rusije.
Vprašanja in odgovori
V: Katere države so del Skandinavije?
O: Skandinavijo sestavljajo Danska, Norveška in Švedska. Nekateri menijo, da so del Skandinavije tudi Finska, Islandija in Ferski otoki.
V: Katere jezike govorijo v Skandinaviji?
O: V Skandinaviji se govorijo skandinavski jeziki, znani tudi kot severnogermanski ali nordijski jeziki. To so švedščina, norveščina, danščina, islandščina in ferski jeziki. Finščina ne spada med skandinavske jezike.
V: Ali Finska velja za del Skandinavije?
O: Ali Finska velja za del Skandinavije ali ne, je odvisno od tega, v kakšnem kontekstu se o tem govori. Ko govorimo o zemljevidih, naravnih oblikah in gospodarstvu, je Finska lahko vključena, ko govorimo o zgodovini in jeziku, pa ne.
V: Na katerem polotoku leži večina Skandinavije?
O: Večina Skandinavije leži na Skandinavskem polotoku, ki se razteza zahodno od severne Evrope čez severno stran Baltskega morja. Na tem polotoku ležijo Norveška, Švedska in nekateri deli Finske.
V: Ali so vse skandinavske države članice Evropske unije (EU)?
O: Danska, Švedska in Finska so vse članice EU, vendar je le Finska članica njenega valutnega območja, kar pomeni, da kot denar uporablja evro, medtem ko druge skandinavske države še vedno uporabljajo svoj denar, imenovan krona ali krona (iz "krona").
V: Ali so kakšne skandinavske države, ki niso članice EU, članice Nata ali Efte?
O: Norveška in Islandija, ki nista članici EU, sta članici Nata in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Samo Danska je članica EU in Nata.
