Dolge ladje

Izvor

Najstarejša odkrita dolga ladja, zgrajena iz desk, je bila zgrajena okoli leta 350 pred našim štetjem. Ladja je bila najdena v močvirju Hjortspring na jugu Danske. Imenovala se je Hjortspring boat in je bila narejena iz lesenih desk, ki so bile sešite z vrvjo. Prostori med deskami so bili zapolnjeni s smolo. Ladja je bila dolga približno 18 metrov (59 čevljev) in je bila zelo lahka in prožna. Imela je dvojni premec in krmo, ki sta bila videti kot ptičji kljun. Na ladji je bilo prostora za 20 veslačev, na obeh koncih pa je imela krmilno veslo. Zgrajena in preizkušena je bila replika te konstrukcije. Bila je zelo primerna za plovbo, hitra in okretna. V mirnih vodah je dosegala povprečno hitrost 6 vozlov (približno 7 milj na uro).

Naslednja konstrukcija je bila iz klinkerja (imenovana tudi lapstrake). Pri tej konstrukciji so prekrivajoče se deske med seboj pritrjene z žeblji. Poimenovana je bila ladja Nydam, ker je bila leta 1863 najdena v močvirju Nydam na jugu Jutlandije. V dolžino je merila 77 čevljev (23,5 metra), široka je bila nekaj več kot 11 čevljev (3,5 metra) in globoka približno 4 čevlje (1,2 metra). Ladja je bila potopljena (in napolnjena z orožjem) med letoma 350 in 400 našega štetja. Za razliko od ladje iz Hjortspringa so deske med seboj pritrjene z žeblji (konice so upognjene). Ni imela jambora, kot so ga imele poznejše zasnove, imela pa je mesta za veslanje za 30 moških. Prav tako ni imel kobilice. Takšna plitva odprta ladja je lahko plula po odprtem morju, vendar jo je lahko zasulo (napolnilo z vodo) in se je potopila. To je bila klasična severnjaška zasnova, ki je v različnih oblikah segala do Konstantinopla ali Nove Fundlandije.

Model čolna Hjortspring iz Nemškega muzeja v Münchnu.


V primerjavi z gradnjo iz klinkerja in gradnjo iz karbonatnega lesa.

Klasične vrste

Vikinško zasnovana dolga ladja je lahko preplula ocean ali pa veslala po plitvi reki. Sčasoma se je zasnova spremenila. Za različne namene je bilo zgrajenih veliko različnih vrst dolgih ladij. Najmanjši ladji sta bili Faering (štiri vesla) in Sexaeringer (šest vesel), ki sta se uporabljali v fjordih za prevažanje ljudi in ribolov.

Karvi

Dolge ladje z 12 do 32 vesli so se imenovale karvi. Ladja Gokstad je znana ladja tipa Karvi. Ladja Gokstad je bila izkopana leta 1880. Njen jambor je bil odrezan, sicer pa je bila ladja dobro ohranjena. Dolga je bila 76 čevljev (23 metrov) in široka 17,5 metra (5,3 metra). Ladja Gokstad je imela kobilico in je bila izdelana iz hrastovega lesa. Njeno krmilo je bilo dolgo približno 11 čevljev (3,3 metra); dovolj veliko, da je ladjo krmarilo v vsakem vremenu. Jambor je bil visok približno 12 metrov (40 čevljev).

Replika ladje Gokstad je leta 1893 preplula Atlantski ocean.

Snekkja

Posebna vrsta ladij z vsaj 20 veslaškimi klopmi se je imenovala snekkja, kar pomeni "tanka in štrleča". To je bila bojna ladja, za katero je znano, da so jo uporabljali švedski Vikingi in Vendi. Na njej je bilo lahko 44 mož in 2 konja. Snekkja je bila ena najpogostejših vrst vojaških ladij. Vendski vojvoda Ratibor je imel 660 tovrstnih ladij, ki jih je uporabil, ko je leta 1135 napadel Kongälf.

Skeid

Skeid (skeið), kar pomeni "tisto, kar seka vodo", so bile večje vojaške ladje. Skeidi so običajno imeli več kot 30 veslaških klopi. To so bile največje dolge ladje, ki so jih kdaj koli odkrili. Imele so oklep nad odprtinami za vesla (odprtine za vesla), ki so ščitile veslače. Angleški kralj Aethelred je naročil, naj se tovrstne ladje izdelujejo po vsej Angliji. Vsako okrožje s 310 kožami je moralo zagotoviti eno takšno ladjo.

Drakkar

Največje vojaške ladje tistega obdobja so bile vrste drakaar (zmaj). Norveški kralj Olaf I. je imel znamenito dolgo ladjo te oblike, imenovano Dolga kača. Norveški kralj Olaf II. je imel dolgo ladjo z imenom Visunden (Vol). Na premcu je bila izklesana volovska glava. Matilda Flandrijska je za svojega moža Viljema Osvajalca dala izdelati ladjo oblike Drakkar. Imenovala se je Mora in je bila zgrajena v Barfleurju v Normandiji poleti leta 1066. Ta tip ladje je lahko plul v plitvih vodah in jo je bilo enostavno spraviti na obalo.

Prevozne ladje

Številne tovrstne ladje so se imenovale Knarrs. Od 9. stoletja so se za čezmorsko trgovanje uporabljale večje jadrnice. Številne so bile specializirane tovorne ladje. Zanje je bilo značilno, da so imele majhno posadko, malo vesel in so bile odvisne od jader. Imele so veliko nosilnost za raznovrsten tovor. Primer je ladja Klåstad. Zgrajena je bila v zadnjih letih 10. stoletja. Ladja je razbila v bližini Kaupanga na Norveškem. Imela je nosilnost približno 13 ton in dolžino 69 čevljev (21 metrov).

Druga oblika tovorne ladje so bili konjski transporti, ki jih je leta 1066 uporabljal Viljem Osvajalec. V seznamu ladij je navedenih 776 plovil v osvajalčevi floti. Veliko jih je bilo namenjenih vitezom in vojakom, druge pa so uporabljali za prevažanje zalog in konj, ki so jih potrebovali. Prejšnji Vikingi niso uporabljali prevozov konj in so običajno uporabljali konje, ki so jih našli v krajih, ki so jih napadli. Normani pa so uporabljali konjenico in so morali prevažati svoje bojne konje in konjičke. Vendar so Normani na Siciliji že prej uporabljali konjske transporte (1060-61), ki so verjetno temeljili na bizantinskih ladjah podobne zasnove. Bizantinci so imeli ladje, imenovane hippagogoi, namenjene izkrcanju konj, ki so lahko šli naravnost v boj. Guy iz Amiensa je opazil, da so bili v Viljemovih invazijskih silah moški iz Apulije, Kalabrije in Sicilije. Viljem je imel na voljo ladjedelnice, ki so bile seznanjene z gradnjo konjskih transportov. Koliko jih je zgradil, ni znano, vendar je imel takšne ladje v svoji floti.

Model ladje Gokstad.


Replika vikinškega snekkja v mestu Morąg na Poljskem


Drakkarjeva ladja v Stockholmu.