Smola — definicija, vrste, lastnosti in uporaba (rastlinska, sintetična)

Odkrijte smolo: definicija, vrste (rastlinska in sintetična), lastnosti ter uporabe v lakih, lepilih, parfumeriji in nastanku jantarja. Preberite več!

Smola je ogljikovodik, ki ga izločajo številne rastline, zlasti iglavci.

Rastline so razvile številne zapletene kemikalije kot obrambo pred rastlinojedci. Od tod morda izvirajo te smole, ki zagotovo niso primerne za uživanje.

Ljudje jih cenimo zaradi njihovih kemičnih sestavin in uporabe. Uporabljajo se v lakih, lepilih, kot surovine za organsko sintezo ali za kadila in parfume. Fosilizirane smole so vir jantarja. Izraz se uporablja tudi za sintetične snovi s podobnimi lastnostmi.

Kaj je smola in iz česa je sestavljena

V splošnem pomenu so smole lepljive, viskozne organske snovi, ki jih izločajo rastline ali jih proizvajajo ljudje kot sintetične polimere. Naravne rastlinske smole so običajno zmes monoterpenov, seskviterpenov, diterpenov in njihovih kislin (npr. resinovih kislin). Poleg tega vsebujejo tudi izhlapevalne komponente (eterična olja), trdnejše frakcije (kolofonij ali rosin) in nečistoče, kot so lesni delci.

Vrste smol

Smole lahko razdelimo na več glavnih skupin:

• Rastlinske smole – vključujejo iglavične smole (npr. smola borovcev), balzame (npr. dammar, kopal), mastic, smole rastlinskih dreves kot so frankincense (kadilo) in myrrh. Pogosto jih imenujemo tudi oleoresini (mešanica smol in eteričnih olj) ali gum-resini (ko vsebujejo polisaharide).
• Fosilizirane smole – jantar je najbolj znana fosilizirana smola, nastane z dolgim časom, tlakom in kemično preobrazbo smole v trdo, stabilno snov.
• Sintetične smole – polimeri proizvedeni v industriji: epoksi, poliester, fenol-formaldehidne (Bakelit), poliuretani, akrilne in silikonske smole. Te posnemajo lastnosti naravnih smol, vendar imajo pogosto večjo trdnost, toplotno obstojnost ali specifične mehanske lastnosti.

Lastnosti

• Fizikalne: običajno so lepljive, viskozne pri sobni temperaturi, ne topne v vodi, topne v organskih topilih; lahko se strdijo v trdne smole ali polimerizirajo v trdne materiale.
• Kemične: vsebujejo terpenoidne strukture in kisline; pri staranju oksidirajo in polimerizirajo.
• Funkcionalne: dobro prijemanje (adhesion), dobra električna izolacija pri nekaterih smolah (npr. epoksi), različen odziv na toploto (nekateri so termoplastični, drugi termoobstojni).

Pridobivanje in predelava

Pri rastlinskih smolah je običajna metoda pridobivanja tapping – zarezovanje skorje, da smola izteče v zbiralnike. Iz smole se pogosto loči hlapne komponente (terpentin) z destilacijo ali parno destilacijo, preostala krhka masa pa je kolofonij (rosin). Gum-resine se lahko ekstrahirajo s topili ali v vodi, odvisno od njihove sestave. Sintetične smole nastajajo s polikondenzacijo ali polimerizacijo monomerov v nadzorovanih industrijskih pogojih.

Uporaba

Smole imajo zelo širok spekter uporabe, tako v industriji kot v vsakdanjem življenju. Glavne aplikacije:

• Laki in premazi: smole zagotavljajo sijaj, zaščito in trdnost premazov (naravne ali sintetične smole).
• Lepila in tesnila: kolofonij se pogosto uporablja v lepilih, sintetične smole v strukturnih lepilih in kompozitih.
• Kompozitni materiali: poliester in epoksi smole kot matrice za ojačane materiale (steklena vlakna, ogljikova vlakna).
• Elektronika: epoksi smole za litje in izolacijo elektronskih komponent.
• Parfumerija in kadila: eterična olja iz olioresinov uporabljajo za vonjave in obrede (frankincense, myrrh).
• Medicinska in zobotehnična uporaba: nekatere smole (epoksi, akrilati) v zobnih materiali in protetičnih lepilih.
• Umjetnost in obrt: lakiranje, premazi za glasbila, zaščita lesnih izdelkov, izdelava nakita iz jantarja.

Jantar in fosilizacija

Fosilizirane smole, kot je jantar, nastanejo s počasnim procesom polimerizacije, oksidacije in izgube hlapnih komponent skozi milijone let. Jantar je pomemben zgodovinski in arheološki material (uporabljan kot okrasje) ter včasih vsebuje ohranjene organizme (insekti), ki služijo kot pomemben vir informacij za paleontologijo.

Varnost in okoljski vidiki

• Večina smol in njihovih hlapnih frakcij je vnetljivih; previdnost pri shranjevanju in uporabi v bližini virov vžiga je nujna.
• Nekatere komponente, zlasti topila, ki se uporabljajo pri predelavi smol, prispevajo k emisiji hlapnih organskih spojin (VOC) in imajo okoljske ter zdravstvene učinke.
• Kontakt s kolofonijem lahko povzroči alergijski kontaktni dermatitis (znano je pri glasbenikih, ki uporabljajo smolo za lok violine), prav tako pa lahko nekatere smole povzročijo draženje dihal ali kože.
• Sintetične smole, čeprav pogosto bolj obstojne, lahko predstavljajo težave pri recikliranju; zato se povečuje zanimanje za biobazirane in bolj okolju prijazne alternative.

Zaključek

Smole so raznolika skupina snovi z bogato naravno zgodovino in široko industrijsko uporabo. Od naravnih iglavičnih smol in dišečih balzamov do sodobnih sintetičnih smol v kompozitih — njihov pomen sega od umetnosti in parfumerije do visoko tehnološke proizvodnje. Pri uporabi je potrebno upoštevati varnostne smernice zaradi vnetljivosti, alergij in vpliva na okolje.

Uporablja

Kolofonija se uporablja na stotine načinov, od katerih jih lahko na tem mestu omenimo le nekaj. Te uporabe se delijo v skupine, kot so:

1. Proti zdrsom (povečanje trenja): uporablja se na godalih, plesnih čevljih, pri gimnastiki, plezanju in na rokah različnih vrst igralcev iger.
2. V proizvodnji mila, črnil, nekaterih barv, papirja, laka, lepila, topil za spajkanje in tesnilnega voska.
3. Farmacevtski izdelki: film za tablete in enterični premaz, mikrokapsule in nanodelci.
4. Kopal in jantar sta naravni kolofoniji: lažje sestavine drevesne smole so izhlapele in pustile strjeno kolofonijo.

Protium Sp."

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je smola?

V: Kakšne so zaščitne koristi smole za rastline?

V: Kako ljudje uporabljamo smole?

V: Iz česa je narejen jantar?

V: Ali je smola primerna za uživanje?

Išči po črki