Za računalniško programsko opremo z imenom Paint glejte Microsoft Paint
Barva je splošen izraz za tekočino ali pasto, ki se uporablja za dodajanje barve in/ali zaščite na površino predmeta, tako da ga prekrije s pigmentnim (barvnim) premazom. Kot glagol pomeni barvanje nanašanje barve na nekaj; osebo, ki barva, pogosto imenujemo slikar.
Sestava barve
Osnovne sestavine večine barv so:
- Pigment — trdno barvilo v obliki prahu, lahko naravnega izvora (npr. glina, zemeljske okside) ali sintetičnega. Pigment daje barvi barvo in nekatere lastnosti, kot so pokrivnost in odpornost proti bledenju.
- Medij (vezivo) — snov, ki pritrdi pigment na površino in tvori trd film; v umetniških barvah so to na primer olja (laneno olje), akrilne smole ali glazure, v industrijskih pa alkidne in epoksidne smole.
- Topilo ali razredčilo — tekočina, ki omogoča primerno viskoznost barve za nanašanje; pri vodnih barvah je to voda, pri topilnih barvah so to organska topila (npr. terpentin, mineralni terpentin).
- Dodatki — aditivi, ki izboljšajo lastnosti barve: pospešijo sušenje, preprečujejo penjenje, izboljšajo prijem, povečajo odpornost proti plesni, uravnajo sijaj ipd.
Vrste barv
Barve lahko razdelimo glede na sestavo, uporabo ali lastnosti. Najpogostejše skupine so:
- Vodene barve (emulzijske, lateks, akrilne) — uporabljajo vodo kot topilo. So hitro sušeče, manj vonja in imajo nižji izpust hlapnih organskich spojin (VOC). Pogoste za notranje in zunanje stene.
- Olje in alkidne barve — vezivo je olje ali alkidna smola; imajo dober sijaj in odpornost, vendar daljši čas sušenja in močnejši vonj.
- Enamel (emajl) — trdna, odporna barva s pokrivno plastjo; primerni za kovine, les in pohištvo.
- Epoksidne in poliuretanske prevleke — industrijske barve za močno obrabljene površine; nudijo visoko odpornost proti kemikalijam in obrabi.
- Umetniške barve — akvarel, tempera, akril, oljna barva ipd.; razlikujejo se po mediju in tehnikah uporabe. Na primer, akvarel se hitro suši in se nanaša redčeno z vodo, medtem ko oljna barva suši počasneje in omogoča postopno mešanje barv.
Nanašanje barve in orodja
Barvo običajno nanašamo s čopičem, valjčkom ali brizgalnimi pištolami. Umetniki pogosto uporabljajo tanke čopiče ali palete, medtem ko slikopleskarji in industrija uporabljajo tudi:
- valjčke za hitrejše prekrivanje večjih površin,
- brizgalne pištole (spray) za enakomeren nanos in avtomobilske premaze,
- stroje za pršenje v industrijski proizvodnji (npr. avtomobili),
- barve v spreju (aerosoli) za enostavno nanos in ustvarjalne tehnike.
Pri nanašanju je pomembno izbrati primerno orodje glede na teksturo barve in površino. Nekatere barve so posebej formulirane za nanos z brizganjem, druge pa bolje prijemajo ob nanašanju s čopičem.
Sušenje in strjevanje
Barve se razlikujejo po času sušenja. Nekatere, kot je akvarel, se posušijo v nekaj minutah; oljne barve pa se lahko sušijo dni ali tedne, ker se njihovo vezivo oksidira in polimerizira. Pomembna je razlika med sušenjem (izhlapevanje topila) in strjevanjem (keminska polimerizacija veziva), saj se nekaterim barvam trdnost in odpornost razvijejo šele po daljšem času.
Priprava površine in plastenje
Za dolgoročen in enakomeren rezultat mora biti površina:
- čista, suha in brez prahu ali maščob,
- po potrebi pobrušena ali zglajena,
- upoštevana korozijska zaščita na kovini (odstranitev rje, temeljni premaz),
- na lesenih površinah pogosto zaščitena z impregnacijami ali osnovnimi premazi.
Pogosto se nanese prvi sloj kot temeljni premaz (primer), ki izboljša prijem in enakomernost barvnega sloja. Pri nekaterih aplikacijah je priporočeno več plasti (npr. leseno okno z oljno barvo), pri sodobnih notranjih barvah pa je lahko zadosten en sam kakovosten sloj.
Zaključki (sijaji) in vzdržljivost
Barve imajo različne nivoje sijaja: mat, polmat, saten in visok sijaj. Izbira vpliva na videz, odpornost proti čiščenju in poudarjanje nepravilnosti površine. Trajnost in odpornost proti vremenskim vplivom, UV-žarkom in abraziji sta odvisni od tipa veziva in kakovosti pigmenta ter dodatkov.
Varnost, okolje in uporaba
Pri delu z barvami je pomembno upoštevati varnostne ukrepe:
- zagotoviti dobro prezračevanje pri uporabi topil ali aerosolov,
- nositi zaščitno opremo (rokavice, zaščitna očala, masko),
- upoštevati navodila proizvajalca glede sušenja in odstranjevanja odpadkov,
- posamezne barve vsebujejo hlapne organske spojine (VOC), zato so na voljo tudi nizko-VOC ali brez-VOC formulacije za zmanjšanje vpliva na zdravje in okolje.
Pravilno shranjevanje (hladno, suho mesto, dobro zaprta embalaža) podaljšuje življenjsko dobo barve. Odpadne barve je treba odlagati v skladu z lokalnimi predpisi; večino topil in nekaterih barv ni dovoljeno zliti v kanalizacijo ali odlagati z normalnimi gospodinjskimi odpadki.
Nasveti za izbiro barve
- Določite namen: zaščita (kovine, les), dekoracija (steno v notranjosti), umetniška upodobitev ali industrijska uporaba.
- Izberite ustrezno bazo: vodna za manj vonja in lažje čiščenje, oljna/alkidna za večjo odpornost in sijaj.
- Upoštevajte ikone uporabe na embalaži (notranja/zunanja, površina, čas sušenja).
- Za najboljše rezultate pripravite površino in uporabite ustrezen temeljni premaz.
Razumevanje sestave in lastnosti barv pomaga izbrati pravo sredstvo tako za vsakdanjo rabo kot za umetniške ali industrijske potrebe. Umetniki pogosto kupujejo barve v tubah ali celo suhe pigmente, ki jih sami mešajo, medtem ko večina slikopleskarjev in industrijskih uporabnikov kupuje že pripravljene mešanice v pločevinkah ali sodčkih.



