Papunya Tula: avstralska aboridžinska umetniška zadruga in slikarstvo s pikami
Papunya Tula — ikona avstralske aboridžinske umetnosti: zgodovinsko slikarstvo s pikami, globoke sanjske zgodbe in sodobne akrilne vizije, ki so osvojile svet.
Papunya Tula Artists je zadruga avstralskih aboridžinskih umetnikov, ki jo vodijo člani aboridžinskih skupnosti iz Zahodne puščave. Zadruga je znana po razvoju in promociji gibanja, ki ga pogosto poimenujejo "slikarstvo s pikami" — slog, ki je pomembno pripomogel k prepoznavnosti aboriginske umetnosti doma in v svetu. Prvotni umetniki so začeli ustvarjati v kraju Papunya; danes ima podjetje uradni sedež v Alice Springsu in ostaja ena najpomembnejših institucij za aboridžinsko umetnost v Avstraliji.
Zgodovina in nastanek
Začetki zadruge segajo v začetek sedemdesetih let 20. stoletja. Leta 1971 je Geoffrey Bardon, učitelj v šoli Papunya, spodbudil otroke in mladostnike k prenosu lokalnih motivov s sten in tal na prenosljive podlage. Pod njegovim mentorstvom so se izoblikovale prve delavnice, iz katerih je nato leta 1972 nastala zadruga; ustanovili so jo moški iz Bardonovih razredov. Ti umetniki so začeli slikati duhovne vzorce in zgodbe, ki so bile do takrat izražene predvsem v obrednih stenskih poslikavah in v stenskih poslikavah v klasičnem slogu umetnosti telesa in peska. Sodobno so te motive upodabljali z novimi materiali, na primer z akrilne barve na platnu) in lesu, s čimer so ustvarili prepoznavno in prenosljivo obliko izražanja.
Slog, tehnike in pomen
Temeljno vsebino del predstavlja prikazovanje mitoloških in zemljepisnih zgodbe, povezanih s času sanj (ang. Dreamtime oziroma Tjukurrpa). Slikarstvo s pikami uporablja zapletene vzorce točk, črt in amorfnih znakov, ki pogosto abstraktno kažejo sledi poti, krajev, vodnih virov in obrednih dejanj. Prav tehnika pik in slojev barve omogoča, da so pomen ali sveti elementi del zgodbe delno prikriti ali stilizirani — tako se ohranja kulturna zaupnost in hkrati omogoči javna predstavitev umetnosti.
Kulturne občutljivosti in prilagoditve
Ko je ta slog postal bolj viden in cenjen zunaj skupnosti, je prišlo tudi do kritik znotraj aboridžinskih skupnosti. Veliko pripadnikov je menilo, da so umetniki razkrili preveč skrivnosti iz njihovih svetih legend. Za Aborigine zahodne puščave je poznavanje določenih ritualov in zgodb pogosto povezano z iniciacijo; oseba običajno mora biti najprej inicirana, preden ji je dovoljeno poznati ali razkrivati te vsebine. V praksi so umetniki reagirali tako, da so spremenili ali odstranili podrobnosti svetih simbolov ter pogosto zavestno skrivali občutljive elemente — bodisi z uporabo abstrakcije bodisi z izpustom določenih fragmentov zgodbe.
Širjenje, selitev in institucionalno priznanje
Konec sedemdesetih let so mnogi prebivalci Papunya zapustili kraj in se vrnili na svoja tradicionalna ozemlja, kar je vplivalo na razpršitev umetniškega gibanja: tehnike in slogi so se razširili v druge regije Zahodne puščave in povzročili nastanek novih umetniških centrov. Kljub temu je zadruga nadaljevala delovanje in se postopoma osredotočila na Alice Springs kot osrednjo točko za distribucijo, razstave in sodelovanje z galerijami.
Umetnost članov zadruge je postala predmet muzejskih zbirk in pomembnih nakupov; na primer leta 1987 je Narodna galerija Viktorije odkupila enajst slik Warlimpirrnga Tjapaltjarrija. Rast priljubljenosti je vplivala tudi na cene: leta 2007 je en sam izdelek Clifforda Possum Tjapaltjarrija na dražbi postavil rekord za aboriginsko umetnost — prodan je bil za 1,03 milijona funtov, kar je več kot dvakratnik prejšnjega rekorderja. Ti dogodki so utrdili mednarodni interes zbirateljev in muzejev.
Spremembe v spolu ustvarjalcev
Prvi umetniki, vključno z vsemi ustanovitelji podjetja, so bili moški; v prvih letih nekateri moški niso podpirali slikanja žensk. Kljub temu je bilo med ženskami veliko želje po sodelovanju, izražanju in ohranjanju tradicij v likovni obliki. V devetdesetih letih je veliko žensk začelo aktivno ustvarjati slike, kar je razširilo tematski in slogovni razpon zadruge ter prispevalo k večji raznolikosti motivov in perspektiv v aboridžinski umetnosti.
Sodobna vloga in pomen
Danes Papunya Tula ostaja pomembna organizacija, ki podpira umetnike pri produkciji del, krije administrativne in tržne vidike ter varuje pravice ustvarjalcev in kulturno integriteto zgodb. Zadruga deluje kot vez med tradicionalnimi znanji in sodobnim umetniškim trgom ter omogoča mladim avtorjem učenje, sodelovanje pri razstavah in dostop do nacionalnih ter mednarodnih publik. Hkrati ostaja stalna tema debat o lastništvu kulturnih vsebin, etiki prodaje in zaščiti svetih znanj.
Vpliv Papunya Tula presega komercialno vrednost: prispeva k prepoznavanju aboridžinskih tradicij, krepi identiteto skupnosti in spodbuja dialog o tem, kako združevati spoštovanje kulturnih protokolov z mednarodnim zanimanjem za umetnost. Umetniška zadruga tako ostaja živa veznica med preteklostjo in sodobnostjo v avstralski kulturni krajini.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Papunya Tula Artists?
O: Papunya Tula Artists je zadruga avstralskih aboridžinskih umetnikov, ki je v lasti in jo vodijo aboridžini zahodne puščave. Znana je po razvoju umetniškega gibanja v zahodni puščavi, znanega tudi pod imenom "slikanje s pikami".
V: Kdo je leta 1971 ustanovil podjetje?
O: Podjetje je leta 1971 ustanovil Geoffrey Bardon, šolski učitelj v Papunyi. Otroke je naučil slikati stenske poslikave z uporabo klasičnega sloga body arta in peščene umetnosti.
V: Za kaj se uporabljajo poslikave in vzorci, ki jih običajno izdelujejo aborigini?
O: Slike in vzorci, ki jih izdelujejo aborigini, se običajno uporabljajo za prikazovanje zgodb in pesmi o času sanj.
V: Kako so se na razkritje teh del odzvali nekateri člani aboridžinske skupnosti?
O: Nekateri pripadniki aboridžinske skupnosti so kritizirali umetnike, ker so razkrili preveč skrivnosti iz njihovih svetih legend. Aborigini zahodne puščave verjamejo, da je poznavanje teh stvari nevarno; običajno mora biti oseba najprej inicirana, preden jih lahko spozna. Umetniki so se odzvali tako, da so iz svojih del spremenili ali odstranili vse podrobne podobe svetih simbolov.
V: Kdaj je veliko ljudi zapustilo Papunjo?
O: Veliko ljudi je Papunyo zapustilo konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja in se preselilo nazaj na svoja tradicionalna območja, vendar je družba še naprej rasla in se namesto tega centralizirala v Alice Springsu.
V: Kateri dogodek je pomenil povečanje priljubljenosti tega umetniškega sloga?
O: Nakup enajstih slik Warlimpirrnga Tjapaltjarrija s strani Narodne galerije Viktorije je leta 1987 pomenil povečanje priljubljenosti tega sloga umetnosti.
V: Kakšen rekord je bil postavljen na dražbi za aboriginsko umetnost leta 2007? O:Leta 2007 je ena sama slika Clifforda Possuma Tjapaltjarrija postavila rekord na dražbi za aboriginsko umetnost, ko je bila kupljena za 1,03 milijona funtov.
Iskati