Rembrandt
Rembrandt Harmenszoon van Rijn (Leiden, 15. julij 1606 - Amsterdam, 4. oktober 1669) je bil slavni nizozemski slikar in umetnik.
Na splošno velja za enega največjih slikarjev in grafikov v zgodovini evropske umetnosti in najpomembnejšega v zgodovini Nizozemske. p420 Njegov prispevek k umetnosti je nastal v obdobju, ki ga zgodovinarji imenujejo nizozemska zlata doba.
Po uspehu, ki ga je dosegel kot mlad portretist, ga je v poznejših letih doletela osebna tragedija in finančne težave. Kljub temu so bile njegove grafike in slike priljubljene vse življenje, njegov umetniški ugled pa je ostal visok. str. 427 Dvajset let je poučeval skoraj vse pomembne nizozemske slikarje. str. 203
Rembrandtovo največje ustvarjalno delo se kaže v portretih sodobnikov, avtoportretih in ilustracijah prizorov iz Svetega pisma. Njegovi avtoportreti so edinstvena biografija, v kateri je umetnik brez nečimrnosti in z največjo iskrenostjo opazoval samega sebe. str. 420
Rembrandtov portret Hendrickje
Nočna straža, Rembrandt
Avtoportret, 1658. Mojstrovina, "najbolj miren in veličasten med vsemi njegovimi portreti". str. 28
Osebno življenje
Študiral je na univerzi v Leidnu, vendar mu je bilo slikarstvo bolj všeč, zato je postal slikar. Leta 1631 je odšel v Amsterdam, ker so tamkajšnji prebivalci slišali zanj in želeli, da bi slikal njihove portrete. Leta 1634 se je poročil z žensko Saskio van Uylenberg. Imela sta štiri otroke, vendar so trije umrli zelo mladi. Le četrti otrok, Titus, rojen leta 1641, je dočakal odraslost. Saskia je umrla leta 1642 kmalu po Titovem rojstvu, verjetno zaradi tuberkuloze.
Med Saskiino boleznijo so najeli medicinsko sestro, ki je verjetno postala tudi Rembrandtova ljubica. Kasneje je Rembrandta obtožila kršitve obljube in dobila 200 goldinarjev na leto. p28 Ko je Rembrandt izvedel, da je zastavila Saskiin nakit, ki ji ga je podaril Rembrandt, jo je za dvanajst let zaprl v ubožnico ("bridewell") v Goudi.
Rembrandt je nato živel z mlado žensko Hendrickje Stoffels iz Bredevoorta, ki je bila njegova služkinja. Imela sta hčerko Cornelio. Rembrandt je umrl 4. oktobra 1669 v Amsterdamu.
Dela
Rembrandt je naslikal številne znamenite slike. Na portretih so uporabljene svetle in temne barve, ljudje, ki sedijo na slikah, pa so pogosto videti umirjeni ali zamišljeni. Bil je tako dober slikar, da imajo ljudje na mnogih njegovih slikah občutek, kot da sodelujejo pri dogajanju. Rembrandtove slike si lahko ogledate v umetniških galerijah po vsem svetu.
Rembrandt je pri svojem delu uporabljal barvo, ki se ob robu slike temni, proti sredini pa svetli. V središču slike je vedno določena oseba, dogodek ali skupina ljudi, ki so blizu središča, in so prikazani svetlejši od preostalega dela slike. Temna ozadja so naslikana kot zelo zanimiva in pomembna. Na večini njegovih slik so globoke bele in črne barve, kar kaže kontrast med različnimi deli dela.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Rembrandt Harmenszoon van Rijn?
O: Rembrandt Harmenszoon van Rijn je bil slavni nizozemski slikar in umetnik.
V: Kako je Rembrandt obravnavan v evropski umetnostni zgodovini?
O: Rembrandt na splošno velja za enega največjih slikarjev in grafikov v evropski umetnostni zgodovini in najpomembnejšega v nizozemski zgodovini.
V: V katerem obdobju je Rembrandt prispeval k umetnosti?
O: Rembrandt je k umetnosti prispeval v obdobju nizozemske zgodovine, ki je znano kot nizozemska zlata doba.
V: Ali se je Rembrandt v svojih poznejših letih soočal s kakšnimi izzivi?
O: Da, po uspehu, ki ga je dosegel kot mladi portretist, se je v poznejših letih soočil z osebno tragedijo in finančnimi težavami.
V: Ali so bile Rembrandtove grafike in slike priljubljene za časa njegovega življenja?
O: Da, Rembrandtove grafike in slike so bile priljubljene za časa njegovega življenja.
V: Ali je Rembrandt učil druge nizozemske slikarje?
O: Da, dvajset let je učil skoraj vse pomembne nizozemske slikarje.
V: Katero je Rembrandtovo največje ustvarjalno delo?
O: Rembrandtovo največje ustvarjalno delo se kaže v njegovih portretih sodobnikov, avtoportretih in ilustracijah prizorov iz Svetega pisma.