Parfum: kaj je, definicija, sestava in zgodovina

Parfum je tekočina, ki ljudem, stvarem in prostorom daje prijeten vonj. Narejena je iz olj, smol, topil in dišavnih spojin, ki oddajajo vonj v okoliški zrak. Dišavne spojine, ki sestavljajo parfum, so lahko naravnega izvora (pridobljene iz rastlin ali živalskih virov) ali izdelane sintetično. Poleg eteričnih olj parfum običajno vsebuje topilo (najpogosteje alkohol) in fiksative, ki podaljšajo obstojnost vonja.

Osnovna sestava in delovanje

Parfumi so kompleksne mešanice hlapnih organskih spojin. Vonj doživimo kot zaporedje treh plasti, pogosto opisane kot:

• zgornje note (top notes) – zelo hlapne, prvi vtis vonja (citrusi, lažje zelišča);
• srednje note / srčne note (middle / heart) – razvijejo se po nekaj minutah in tvorijo jedro kompozicije (cvetlične, začimbne note);
• osnovne note (base notes) – manj hlapne, ostanejo najdlje in dajejo globino (lesne note, mošus, smole).

Fiksativi (naravni, npr. smole, živalske snovi, ali sintetični) upočasnijo hlapenje in povečajo trajnost vonja. Temperatura vpliva na intenzivnost: temperatura višja običajno pospeši hlapenje, zato parfum “bolj diši” pri višjih temperaturah.

Kategorije po koncentraciji

Razlikujemo več vrst glede na delež dišavnih snovi v topilu (vrednosti so približne):

• Parfum / Extrait de parfum – najvišja koncentracija, običajno približno 15–40 % aromatičnih spojin; zelo obstojen.
• Eau de Parfum (EDP) – približno 8–20 %; dolgotrajen in pogosto uporabljen.
• Eau de Toilette (EDT) – približno 5–15 %; lažji, primeren za dnevno uporabo.
• Eau de Cologne – ni tako koncentrirana, običajno 2–5 %; osvežilna, pogosto v velikih steklenicah za pogoste uporabnike.
• Eau Fraîche – najnižje koncentracije (okoli 1–3 %), pogosto z manj ali brez alkohola.

Kje in kako nanesti parfum

• Nanesite na tople pulzne točke: vrat, zapestje, za ušesi, v pregib zadnjega dela kolena — tam je koža toplejša in vonj se bolje razvije.
• Ne drgnite zapestij skupaj; to uniči zgornje note in spremeni razvoj dišave.
• Za daljši učinek razmislite o slojenju: enaka vonjava v tuš gelu, losjonu in parfumu.
• Parfum poškropite na oblačila previdno — nekatera barvila ali občutljivi materiali se lahko poškodujejo.

Krajina dišav skozi zgodovino

Parfumi so bili uporabljeni že v starodavnih civilizacijah (Mezopotamija, Egipt, Indija), kjer so imeli verske, kozmetične in medicinske vloge. Sodobno parfumerstvo se je intenzivneje razvilo ob koncu 19. stoletja s komercialno sintezo aromatičnih spojin, kot sta vanilin ali kumarin. Umetne spojine so razširile paleto vonjav, omogočile stabilnost in nadomestile redke ali prepovedane živalske izvore (npr. naravni mošus).

Pridobivanje surovin

Dišavne sestavine pridobivajo z več tehnikami:

• destilacija z vodno paro – pogosta za eterična olja (npr. sivka, rožmarin);
• hladno stiskanje (expression) – za citruse (npr. pomaranča, limona);
• ekstrakcija s topili – vodi do absolutov, primerno za občutljive cvetlice;
• CO2 ekstrakcija – moderna tehnika, ki daje visoko kakovostne ekstrakte;
• enfleurage – tradicionalna metoda za občutljive cvetice (redka danes).

Varnost, alergije in regulativa

• Parfumi vsebujejo hlapne organske spojine in alkohol; pri nekaterih ljudeh lahko povzročijo draženje kože ali alergijske reakcije. Pri občutljivi koži opravite test na majhnem predelu.
• IFRA (International Fragrance Association) določa omejitve za uporabo nekaterih sestavin zaradi varnosti (fototoksičnost, alergije itd.).
• Mnoge živalske sestavine so danes nadomeščene s sintetičnimi nadomestki iz etičnih in pravnih razlogov (npr. mošus, ambergris, civet).

Shranjevanje in obstojnost

Parfum hranite v temnem, hladnem prostoru, stran od neposredne sončne svetlobe in virov toplote ter v originalni zaprti steklenici. Dobro shranjen parfum lahko ohrani karakter več let, toda odprti in izpostavljeni kisiku razvijejo spremembe v vonju z leti.

Kako izbrati parfum

• Testirajte parfum na koži in počakajte vsaj 30 minut, da se razvijejo srednje in osnovne note.
• Preizkusite najprej eno ali dve vonjavi hkrati, da ne zmedete vohalnih zaznav.
• Upoštevajte priložnost in letni čas: lažje, citrusne in vodne note so pogoste za poletje; bogatejše lesne in-orientalske note za hladnejše mesece.

Trajnost in etika

Industrija dišav se vse bolj osredotoča na trajnostno pridobivanje surovin, preglednost in nadomestitev redkih ali ogroženih živalskih virov s sintetičnimi alternativami. Pri izbiri parfuma lahko upoštevate oznake o etičnem izvoru ali se pozanimate o politiki podjetja glede surovin.

Parfum torej ni le “lep vonj” — je kompleksna kemična mešanica z dolgo zgodovino, raznoliko tehnologijo izdelave in pomembnimi varnostnimi ter etičnimi vprašanji. Z osnovnim znanjem o sestavi, koncentracijah in pravilnem nanašanju boste lažje izbrali vonj, ki vam najbolj odgovarja.

Zgodovina

Beseda parfum, ki se uporablja danes, izhaja iz latinske besede per fumum, kar pomeni "skozi dim". Parfumerija ali umetnost izdelave parfumov se je začela v stari Mezopotamiji in Egiptu, izpopolnili pa so jo Rimljani in Perzijci.

Za prvo zabeleženo kemičarko na svetu velja ženska po imenu Tapputi, izdelovalka parfumov, ki je bila omenjena na klinopisni tablici iz 2. tisočletja pred našim štetjem v Mezopotamiji. Destilirala je cvetove, olje in kalamus z drugimi aromatičnimi snovmi, nato pa jih je filtrirala in večkrat vrnila v destilator.

Leta 2005 so arheologi v Pyrgosu na Cipru odkrili domnevno najstarejše parfume na svetu. Parfumi so stari več kot 4000 let. Parfume so odkrili v starodavni parfumeriji. V tovarni, ki je obsegala 43.000 kvadratnih čevljev (4.000 m²), je bilo najdenih vsaj 60 steklenic, posod za mešanje, lijakov in stekleničk za parfume. V starih časih so ljudje uporabljali zelišča in začimbe, kot so mandelj, koriander, mirta, smola iglavcev, bergamotka, pa tudi cvetje.

Arabski alkimist Al-Kindi (Alkindus) je v 9. stoletju napisal knjigo o parfumih, ki je vsebovala več kot sto receptov za dišeča olja in zdravilne snovi.

Perzijski kemik Avicenna je uvedel postopek pridobivanja olj iz cvetja z destilacijo, ki se danes najpogosteje uporablja. Najprej je eksperimentiral z vrtnico. Do njegovega odkritja so bili tekoči parfumi mešanice olja in zdrobljenih zelišč ali cvetnih listov, ki so dajali močan vonj. Rožna voda je bila bolj nežna in je takoj postala priljubljena.

Umetnost parfumerije je bila v zahodni Evropi znana že v 13. ali 14. stoletju. V 18. stoletju so aromatične rastline gojili v Franciji, na Siciliji in v Italiji.

Egipčanski prizor, ki prikazuje pripravo parfuma Lily


Etruščanska vaza za parfume v obliki ženske glave

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je parfum?

V: Na katera dva načina se iz dišavnih spojin izdelujejo parfumi?

V: Kdaj se je začela sodobna parfumerija?

V: Kakšen je razlog za nanašanje parfuma na vrat, zapestje in zadnji del kolena?

V: Kaj je kolonjska voda?

V: Kdaj so bili parfumi prvič uporabljeni?

V: Iz česa so narejeni parfumi?

Išči po črki