Avicenna

Zgodnje življenje

Avicenna se je rodil v bližini Bukare, ki ji je takrat vladala dinastija Samanidov. Njegov oče je bil državni uradnik, njegov dom pa je služil kot zbirališče učenjakov. Avicenna je imel med odraščanjem izobražene učitelje. Pri 14 letih je obvladal številne predmete in se naučil Koran na pamet. Od 14. do 18. leta se je učil sam, saj ni našel učitelja, ki bi mu posredoval več informacij, kot jih je že znal. Pri 16 letih je začel prakticirati in se učiti o medicini. Učil se je tudi o pravu in naravoslovju. Pri vseh predmetih je bil dober, vendar se je odločil, da je medicina zanj lažja kot matematika ali metafizika. Nekaj pred 18. letom starosti je ozdravil samanidskega emirja. Zaradi tega mu je bil dovoljen vstop v kraljeve knjižnice dinastije Samanidov. Do 18. leta je postal mojster najpomembnejših znanstvenih del svojega časa. Prav tako se je povečal njegov ugled kot zdravnika. Pri 20 letih je veljal za enega najmodrejših ljudi svojega časa.

Spisi

Avicenna je poleg filozofije in medicine pisal tudi o astronomiji, alkimiji, geografiji in geologiji, psihologiji, islamski teologiji, logiki, matematiki, fiziki in poeziji.

Poznejše življenje

Avicenna je bil med letoma 1015 in 1022 visok uradnik in zdravnik vladarja Hamedana. Po smrti hamedanskega vladarja je bil Avicenna zaprt. Štiri mesece pozneje so ga izpustili, ko je Hamadan zavzel Alā al-Dawla, vladar Isfahana. Alā al-Dawla je Hamadan zavzel le za kratek čas. Avicenna je preoblečen v derviša pobegnil v Isfahan, kjer je delal za Alā al-Dawlo kot zdravnik. Leta 1030 so Ghaznavidi napadli Isfahan in nekaj Avicennovega dela je bilo izgubljenega in morda ukradenega. Umrl je med napadom na mesto Hamedan.

Več branja

• Avicenna by Lenn E. Goodman (Cornell University Press: 1992, posodobljena izdaja 2006) - dober uvod v njegovo življenje in filozofsko misel.