Avicenna (Ibn Sina): perzijski filozof, zdravnik in enciklopedist
Avicenna (Ibn Sina) — perzijski filozof, zdravnik in enciklopedist; avtor Kanona medicine in Knjige zdravljenja, ključni mislec, ki je oblikoval medicino in filozofijo Evrope in islama.
Avicenna (ok. 980–1037) je bil perzijski polihistor ter eden najpomembnejših zdravnikov in islamskih filozofov svoje dobe. Njegovo delo je združevalo arabsko‑perzijsko znanstveno tradicijo z grško filozofijo in vplivalo tako na islamski kot tudi na evropski intelektualni svet.
Napisal je okoli 450 del o različnih temah, od katerih se jih je ohranilo približno 240; med ohranjenimi deli jih je okoli 150 s področja filozofije in približno 40 s področja medicine. Njegova obsežna zapuščina vključuje traktate iz logike, metafizike, naravoslovja, psihologije, matematike, astronomije, farmakologije in poezije.
Njegovi najbolj znani deli sta Knjiga zdravljenja – filozofska in znanstvena enciklopedija – ter Kanon medicine – medicinska enciklopedija, ki je bila stoletja temelj medicinskega izobraževanja v islamskem svetu in srednjeveški Evropi.
Znan je tudi kot Ibn Sīnā in Pour Sina (perzijsko: پور سینا), kar v angleščini pogosto prevajajo kot "Son of Sina". Njegovo polno ime v arabščini je Abū ʿAlī al-Ḥusayn ibn ʿAbd Allāh ibn Sīnā (ابو علی الحسین ابن عبدالله ابن سینا). V angleščini se običajno imenuje Avicenna (grško: Aβιτζιανός), kar je njegova latinizirana oblika imena.
Življenjepis na kratko
Avicenna se je rodil okoli leta 980 v vasi blizu Buhare (v današnji Srednji Aziji). Že kot mlad je izkazoval izjemno nadarjenost: hitro se je naučil Korana, nato pa študiral logiko, filozofijo in naravoslovje. Medicina mu je postala glavno delovno področje; do poznih najstniških let naj bi uspel pozdraviti številne bolnike in si tako prislužil ugled in poklicno pot.
V življenju je služboval kot dvorni zdravnik in svetovalec pri različnih vladarjih ter veliko potoval po regiji. Umrl je leta 1037 v Hamadanu (na ozemlju današnjega Irana). Kljub težkim političnim razmeram in izgnanstvom je ustvaril obsežno knjižno zapuščino, ki je krožila po srednjeveških knjižnicah v arabskem in kasneje latinskem prevodu.
Filozofija in znanstvena misel
Avicenna je bil eden vodilnih interpretov in razvijalcev aristotelizma v islamskem svetu, hkrati pa je v svoja izhodišča vključil neoplatonične in islamske teološke elemente. Nekatere njegove pomembne filozofske ideje:
- Razlika med bistvom in obstojem – Avicenna je jasno razlikoval med tem, kaj neka stvar je (bistvo, essencija) in tem, da neko stvar obstaja (eksistenca). Ta razlikovanje je imelo velik vpliv na poznejšo srednjevešno metafiziko.
- Dokaz o Bogu kot "nujno obstojni" biti – razvil je ontološke in metafizične argumente za obstoj božanske nujne substance, ki je temelj vsega mogočega.
- Psihologija in duša – obravnaval je dušo kot enoto, ki je povezana z telesom, a hkrati ima lastnosti, ki jih ni mogoče povsem razložiti le z materialnimi vzroki; razpravljal je o pojmih zavesti, razuma in sanj.
- Logika in znanstvena metoda – Avicenna je dela iz logike razširil in prilagodil naravoslovni rabi; v svojih delih se ukvarja z načini dokazovanja in klasifikacijo znanja.
Medicina
V medicini je Avicenna najbolj znan po Kanonu medicine (Al‑Qanun fi al‑Tibb), ki je povzema znanje antike in islamskih zdravnikov ter ga sistematično ureja. Nekatere njegove prispevke v medicini so:
- Obsežen sistematični pregled anatomije, fiziologije, bolezni in zdravljenja ter farmakologije.
- Uveljavljanje metode opazovanja, primerov in sestavljanja terapevtskih receptur; v delu so opisani tudi prve zasnove kliničnega poskusa in pomen natančnega opisa simptomov.
- Opisi bolezni osrčnika, meningitisa, duševnih bolezni in nekaterih nalezljivih bolezni ter priporočila za kirurgijo in higieno.
Vpliv in zapuščina
Avicenna je močno vplival na islamsko filozofijo (npr. na filozofe, kot sta Al‑Ghazzali in drugi) in na judovsko ter krščansko srednjeveško misel — njegova dela so bila prevedena v latinščino in študirana na evropskih univerzah vse do renesanse. V medicini je Kanon ostal učni tekst v Evropi do 17. stoletja.
Njegova kombinacija filozofije in znanosti je prispevala k razvoju znanstvenega mišljenja v srednjeevropskem in islamskem prostoru. Danes ga cenimo kot enega najpomembnejših mislilcev z zgovornim primerom, kako lahko filozofija, medicina in naravoslovje tvorijo enotno, sistematično znanje.
Zaključek
Avicenna (Ibn Sīnā) ostaja ena ključnih figur srednjevečne znanosti in filozofije. Njegova dela so pokazala, kako se lahko znanje iz različnih področij medsebojno bogati, in postavila temelje za poznejše razprave o naravi realnosti, duše in medicine.
Risba Avicenne iz leta 1271
Zgodnje življenje
Avicenna se je rodil v bližini Bukare, ki ji je takrat vladala dinastija Samanidov. Njegov oče je bil državni uradnik, njegov dom pa je služil kot zbirališče učenjakov. Avicenna je imel med odraščanjem izobražene učitelje. Pri 14 letih je obvladal številne predmete in se naučil Koran na pamet. Od 14. do 18. leta se je učil sam, saj ni našel učitelja, ki bi mu posredoval več informacij, kot jih je že znal. Pri 16 letih je začel prakticirati in se učiti o medicini. Učil se je tudi o pravu in naravoslovju. Pri vseh predmetih je bil dober, vendar se je odločil, da je medicina zanj lažja kot matematika ali metafizika. Nekaj pred 18. letom starosti je ozdravil samanidskega emirja. Zaradi tega mu je bil dovoljen vstop v kraljeve knjižnice dinastije Samanidov. Do 18. leta je postal mojster najpomembnejših znanstvenih del svojega časa. Prav tako se je povečal njegov ugled kot zdravnika. Pri 20 letih je veljal za enega najmodrejših ljudi svojega časa.
Spisi
Avicenna je poleg filozofije in medicine pisal tudi o astronomiji, alkimiji, geografiji in geologiji, psihologiji, islamski teologiji, logiki, matematiki, fiziki in poeziji.
Poznejše življenje
Avicenna je bil med letoma 1015 in 1022 visok uradnik in zdravnik vladarja Hamedana. Po smrti hamedanskega vladarja je bil Avicenna zaprt. Štiri mesece pozneje so ga izpustili, ko je Hamadan zavzel Alā al-Dawla, vladar Isfahana. Alā al-Dawla je Hamadan zavzel le za kratek čas. Avicenna je preoblečen v derviša pobegnil v Isfahan, kjer je delal za Alā al-Dawlo kot zdravnik. Leta 1030 so Ghaznavidi napadli Isfahan in nekaj Avicennovega dela je bilo izgubljenega in morda ukradenega. Umrl je med napadom na mesto Hamedan.
Več branja
- Avicenna by Lenn E. Goodman (Cornell University Press: 1992, posodobljena izdaja 2006) - dober uvod v njegovo življenje in filozofsko misel.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Avicenna?
O: Avicenna je bil afganistanski zdravnik in filozof, ki je bil najpomembnejši v svojem času.
V: O katerih temah je Avicenna pisal?
O: Avicenna je pisal o številnih temah, vključno s filozofijo in medicino.
V: Koliko del je napisal Avicenna?
O: Avicenna je napisal približno 450 del.
V: Koliko Avicennovih del se je ohranilo?
O: Ohranilo se je približno 240 Avicennovih del.
V: Katera so Avicennova najbolj znana dela?
O: Avicennova najbolj znana dela so Knjiga o zdravljenju in Kanon medicine.
V: Kako je Avicennovo polno ime v arabščini?
O: Avicennovo polno ime v arabščini je Abū ʿAlī al-Ḥusayn ibn ʿAbd Allāh ibn Sīnā.
V: Kako se Avicenna običajno imenuje v angleščini?
O: Avicenna se v angleščini običajno imenuje Avicenna ali z njegovim latiniziranim imenom.
Iskati