Metafizika
Metafizika je glavna veja filozofije. Ukvarja se z obstojem in naravo stvari, ki obstajajo. V celoti gledano je to teorija resničnosti.
Ontologija je tisti del metafizike, ki govori o tem, kaj obstaja: o kategorijah biti. Poleg ontologije se metafizika ukvarja z naravo stvari, ki obstajajo, in odnosi med njimi.
Metafizično idejo, da realnost obstaja neodvisno od našega uma in jo je kljub temu mogoče spoznati, imenujemo realizem. Metafizična ideja, da realnost, neodvisna od uma, ne obstaja in je ni mogoče spoznati, je idealizem. To sta dve glavni bojni polji metafizike.
Platon (levo) in Aristotel (desno). Aristotel je po navadi ustvarjalec metafizike.
Zgodovina
Naravna filozofija
Na Zahodu se metafizika navadno povezuje z naravoslovci v antični Grčiji, kjer je Aristotel sistematiziral metafizični opis narave, enakovreden današnji teoretični znanosti.
V 4. stoletju našega štetja se je v Aleksandriji v Egiptu alkimija začela spreminjati v kemijo. Običajno se meni, da je bila alkimija prežeta z misticizmom in da je kemija postala znanost šele v 19. stoletju.
Znanost
V začetku 17. stoletja je Galileo v fiziko vpeljal svoje poskuse z zemeljskimi predmeti, kar je pomenilo začetek empirične znanosti v Zahodni Evropi. Galilejevi zakoni gibanja so privedli do zrušitve Aristotelovih idej, revolucija pa se je bolj ali manj končala s širokim sprejetjem kartezijanske fizike, ki je temeljila na kopernikanski in galilejski mehaniki.
Newtonova fizika je hitro nadomestila kartezijansko fiziko. Isaac Newton je bil tako kot drugi, ki jih danes imenujemo znanstveniki, znan kot naravni filozof. V tridesetih letih 19. stoletja je Auguste Comte ustvaril pozitivizem, prvo sodobno filozofijo znanosti. Prizadeval si je ločiti znanost od religije in metafizike.
Leta 1847 je Hermann von Helmholtz v svojem članku "O ohranitvi energije" navedel prvi zakon termodinamike in poskušal fiziologijo omejiti na fiziko. Leta 1859 je Darwin predlagal razlago evolucije z naravnim izborom. Obe razlagi sta se zdeli verjetni in združljivi s fizikalno teorijo.
Običajna uporaba
V šestdesetih letih 19. stoletja se je v slovarju pojavil izraz znanost (kot nekaj, kar se razlikuje od filozofije). Danes se izraz metafizika običajno nanaša na razpravo o vidikih resničnosti, ki presegajo fiziko. Zlasti med tistimi, ki si prizadevajo biti znanstveni, je izraz metafizika lahko v različni meri slabšalen. Vendar se filozofi znanosti zavedajo, da znanost ni mogoča brez metafizike. Pred začetkom empiričnega raziskovanja potrebujemo vsaj ontologijo. To pa zato, ker so potrebne kategorije, v katere je mogoče razvrstiti opažanja.
Sorodne strani
- Metafizični pesniki
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je metafizika?
O: Metafizika je glavna veja filozofije, ki se ukvarja z obstojem in naravo stvari, ki obstajajo, ter s teorijo resničnosti.
V: O čem govori ontologija?
O: Ontologija je del metafizike, ki govori o tem, kaj obstaja; o kategorijah biti.
V: Katere druge teme obravnava metafizika?
O: Druge teme, ki jih obravnava metafizika, so predmeti in njihove lastnosti, prostor in čas, vzrok in posledica ter kaj je mogoče.
V: Kako je metafizika povezana z resničnostjo?
O: Metafizika je teorija resničnosti. Prizadeva si razumeti naravo obstoja in njegovo povezavo z drugimi obstoječimi stvarmi.
V: Ali ontologija zajema vse vidike metafizike?
O: Ne, ontologija pokriva le en vidik - kaj obstaja - medtem ko metafizika pokriva tudi druge vidike, kot so predmeti in njihove lastnosti, prostor in čas, vzrok in posledica itd.
V: Ali se ontologija prekriva z drugimi vejami filozofije?
O: Da, ontologija (preučevanje tega, kar obstaja) se lahko prekriva z drugimi vejami, kot je epistemologija (preučevanje znanja).
V: Kako uporabljamo metafizične teorije v vsakdanjem življenju? O: Metafizične teorije nam lahko pomagajo bolje razumeti naš svet, saj nam omogočajo vpogled v to, kako različni elementi medsebojno vplivajo drug na drugega. To razumevanje lahko nato uporabimo v različnih življenjskih situacijah in si tako pomagamo pri sprejemanju odločitev ali reševanju težav.
