Kaj je metafizika? Definicija, ontologija, realizem in idealizem
Odkrijte metafiziko: definicija, ontologija, realizem in idealizem. Razloženo jasno in poglobljeno — razumite naravo realnosti in temeljne filozofske spore.
Metafizika je glavna veja filozofije. Ukvarja se z obstojem in naravo stvari, ki obstajajo. V celoti gledano je to teorija resničnosti. Metafizika postavlja temeljna vprašanja, kot so: Kaj pomeni, da nekaj obstaja? Katere vrste stvari so resnične (npr. fizični predmeti, misli, številke, lastnosti)? Ali je svet enoten ali sestavljen iz različnih nivojev? Zanje išče odgovore, ki pogosto presegajo konkretno empirično preverljivost, zato se naslanja predvsem na logiko, konceptualno analizo in argumentsko presojo.
Kaj preučuje ontologija?
Ontologija je tisti del metafizike, ki govori o tem, kaj obstaja: o kategorijah biti. Poleg ontologije se metafizika ukvarja z naravo stvari, ki obstajajo, in odnosi med njimi. Ontologi postavljajo in preizkušajo seznam kategorij (npr. substance, lastnosti, odnosi, dogodki, številke, univerzalije in partikularije) ter razpravljajo o tem, kako te kategorije medsebojno delujejo. Pomembna ontološka vprašanja so na primer:
- Ali obstajajo abstraktni predmeti (npr. matematične entitete) neodvisno od konkretnih stvari?
- So lastnosti ločene entitete (univerzalije) ali le lastnosti posameznih predmetov (nominalizem)?
- Kako razumeti vzročnost, čas in prostor kot ontološke kategorije?
Realizem in idealizem
Metafizično idejo, da realnost obstaja neodvisno od našega uma in jo je kljub temu mogoče spoznati, imenujemo realizem. To pomeni, da so svet in njegove strukture takšni, kot so, ne glede na naše zaznave, jezike ali teorije. Realizem ima različne oblike: ontološki realizem (o obstoju entitet), epistemološki realizem (o naši sposobnosti spoznanja sveta) in znanstveni realizem (o resničnosti teorij, ki uspešno opisujejo naravo).
Metafizična ideja, da realnost, neodvisna od uma, ne obstaja in je ni mogoče spoznati, je idealizem. Idealizem lahko razumemo kot stališče, da so osnovne entitete mentalne ali da je svet na nek način konstituiran z našimi zaznavami, koncepti ali jezikom. Obstajajo različne vrste idealizma: subjektivni idealizem (tisto, kar obstaja, je odvisno od posameznikovih zaznav), objektivni idealizem (katerega nosilec je neka univerzalna inteligenca ali duh) in transcendentalni idealizem (Kantovo stališče, da naše spoznanje oblikujejo apriorne strukture mišljenja).
Metode in glavna vprašanja metafizike
Metafizika uporablja različne metode: strogo logično argumentiranje, konceptualno analizo, miselne poskuse (thought experiments) in včasih refleksijo nad rezultati znanosti. Glavna vprašanja vključujejo:
- Ontologija: kaj obstaja in kako razvrstiti obstoječe?
- Identiteta in kontinuiteta: kaj naredi stvar isto skozi čas?
- Vzročnost: kako so dogodki med seboj povezani in kaj pomeni vzrok?
- Prostor in čas: ali sta absolutna ali relativna in ali obstajata neodvisno od predmetov?
- Svobodna volja in deterministična narava sveta: ali imamo avtonomijo dejanj?
Povezava z znanostjo in kritike metafizike
Metafizika se pogosto prepleta z znanostjo: znanstvene teorije lahko vplivajo na metafizična stališča (npr. fizikalizem), hkrati pa metafizična vprašanja usmerjajo interpretacije znanstvenih podatkov. Kritiki metafizike trdijo, da so mnoge metafizične debate prazne ali nesmiselne, ker niso empirično preverljive, medtem ko njeni zagovorniki poudarjajo, da brez jasnih metafizičnih predpostavk ni mogoče pravilno razumeti niti znanosti niti vsakdanjega govora o svetu.
Kratka zgodovina in vpliv
Metafizika ima dolgo tradicijo: od Platona in Aristotela, ki sta uvajala osnovne ontološke koncepte, prek srednjeveških mislecev (npr. Avguštin, Tomaž Akvinski), do moderne filozofije (Descartes, Spinoza, Leibniz, Kant) in sodobnih razprav v analitični in kontinentalni filozofiji. Danes metafizika vključuje tudi dialoške stike z jezikoslovjem, logiko, filozofijo znanosti in kognitivnimi znanostmi.
Zaključek
Metafizika raziskuje najgloblja vprašanja o tem, kaj je resnično in kako je svet strukturiran. Ontologija skuša popisati, kaj obstaja, medtem ko razprave o realizmu in idealizmu osvetljujejo, kako naj razumemo odnos med svetom in našim mišljenjem o njem. Čeprav se odgovori razlikujejo, je vloga metafizike pomembna: pomaga oblikovati jasnejše temelje za filozofijo, znanost in vsakdanje razumevanje realnosti.
Platon (levo) in Aristotel (desno). Aristotel je po navadi ustvarjalec metafizike.
Zgodovina
Naravna filozofija
Na Zahodu se metafizika navadno povezuje z naravoslovci v antični Grčiji, kjer je Aristotel sistematiziral metafizični opis narave, enakovreden današnji teoretični znanosti.
V 4. stoletju našega štetja se je v Aleksandriji v Egiptu alkimija začela spreminjati v kemijo. Običajno se meni, da je bila alkimija prežeta z misticizmom in da je kemija postala znanost šele v 19. stoletju.
Znanost
V začetku 17. stoletja je Galileo v fiziko vpeljal svoje poskuse z zemeljskimi predmeti, kar je pomenilo začetek empirične znanosti v Zahodni Evropi. Galilejevi zakoni gibanja so privedli do zrušitve Aristotelovih idej, revolucija pa se je bolj ali manj končala s širokim sprejetjem kartezijanske fizike, ki je temeljila na kopernikanski in galilejski mehaniki.
Newtonova fizika je hitro nadomestila kartezijansko fiziko. Isaac Newton je bil tako kot drugi, ki jih danes imenujemo znanstveniki, znan kot naravni filozof. V tridesetih letih 19. stoletja je Auguste Comte ustvaril pozitivizem, prvo sodobno filozofijo znanosti. Prizadeval si je ločiti znanost od religije in metafizike.
Leta 1847 je Hermann von Helmholtz v svojem članku "O ohranitvi energije" navedel prvi zakon termodinamike in poskušal fiziologijo omejiti na fiziko. Leta 1859 je Darwin predlagal razlago evolucije z naravnim izborom. Obe razlagi sta se zdeli verjetni in združljivi s fizikalno teorijo.
Običajna uporaba
V šestdesetih letih 19. stoletja se je v slovarju pojavil izraz znanost (kot nekaj, kar se razlikuje od filozofije). Danes se izraz metafizika običajno nanaša na razpravo o vidikih resničnosti, ki presegajo fiziko. Zlasti med tistimi, ki si prizadevajo biti znanstveni, je izraz metafizika lahko v različni meri slabšalen. Vendar se filozofi znanosti zavedajo, da znanost ni mogoča brez metafizike. Pred začetkom empiričnega raziskovanja potrebujemo vsaj ontologijo. To pa zato, ker so potrebne kategorije, v katere je mogoče razvrstiti opažanja.
Sorodne strani
- Metafizični pesniki
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je metafizika?
O: Metafizika je glavna veja filozofije, ki se ukvarja z obstojem in naravo stvari, ki obstajajo, ter s teorijo resničnosti.
V: O čem govori ontologija?
O: Ontologija je del metafizike, ki govori o tem, kaj obstaja; o kategorijah biti.
V: Katere druge teme obravnava metafizika?
O: Druge teme, ki jih obravnava metafizika, so predmeti in njihove lastnosti, prostor in čas, vzrok in posledica ter kaj je mogoče.
V: Kako je metafizika povezana z resničnostjo?
O: Metafizika je teorija resničnosti. Prizadeva si razumeti naravo obstoja in njegovo povezavo z drugimi obstoječimi stvarmi.
V: Ali ontologija zajema vse vidike metafizike?
O: Ne, ontologija pokriva le en vidik - kaj obstaja - medtem ko metafizika pokriva tudi druge vidike, kot so predmeti in njihove lastnosti, prostor in čas, vzrok in posledica itd.
V: Ali se ontologija prekriva z drugimi vejami filozofije?
O: Da, ontologija (preučevanje tega, kar obstaja) se lahko prekriva z drugimi vejami, kot je epistemologija (preučevanje znanja).
V: Kako uporabljamo metafizične teorije v vsakdanjem življenju? O: Metafizične teorije nam lahko pomagajo bolje razumeti naš svet, saj nam omogočajo vpogled v to, kako različni elementi medsebojno vplivajo drug na drugega. To razumevanje lahko nato uporabimo v različnih življenjskih situacijah in si tako pomagamo pri sprejemanju odločitev ali reševanju težav.
Iskati