Schengensko območje je območje prostega gibanja, ki vključuje večino evropskih držav in omogoča potovanje brez rednih mejnih kontrol med državami članicami. Schengenski sporazum je bil prvotno podpisan leta 1985 v vasi Schengen v Luksemburgu; takrat so sporazum sklenile prvotne podpisnice. Kasneje se je redno izvajanje pravil začelo v 90. letih, pravila pa so se postopoma razširila v t. i. schengenski acquis.

Kaj pomeni članstvo v Schengenu

V schengenskem območju je odpravljen potovalni nadzor na notranjih mejah med državami članicami. To pomeni, da potniki, ki potujejo iz ene schengenske države v drugo, običajno niso podvrženi mejni kontroli priseljevanja. Vendar pa ob vstopu v schengensko območje ali izstopu iz njega potniki še vedno opravijo kontrolo priseljevanja. Poleg tega ostajajo carinske kontrole lahko prisotne pri prečkanju meja z državami, ki niso članice Evropskega gospodarskega prostora ali ko države članice zaradi varnosti začasno ponovno uvedejo notranje kontrole.

Kdo je član

Trenutne članice schengenskega območja so Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Italija, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Švica. Ter Hrvaška (od 1. januarja 2023) kot del schengenskega območja. Ker Švica ni del Evropskega gospodarskega prostora, v njej še vedno obstaja carinski nadzor.

Pravice in obveznosti potnikov

  • Državljani EU/EGP: lahko potujejo z osebno izkaznico ali potnim listom brez dodatnih viz za krajša potovanja.
  • Državljani tretjih držav: za kratkoročno (do 90 dni v obdobju 180 dni) potovanje v večino schengenskih držav potrebujete schengensko vizo tipa C, razen če vaša država uživa brezvizni režim.
  • Vstopne kontrole: ob vstopu v schengensko območje (iz tretjih držav) potniška kontrola poteka na zunanji meji države, kjer vstopite; sistem za izmenjavo informacij (SIS, VIS) podpira nadzor in varnost.

Varnostni in tehnični sistemi

Schengensko območje uporablja več skupnih orodij za izmenjavo informacij in spremljanje varnosti, med drugim:

  • SIS (Schengenski informacijski sistem) — za iskanje oseb in predmetov;
  • VIS (Sistem viz) — za izmenjavo podatkov o izdanih schengenskih vizah;
  • Eurodac in drugi sistemi, ki podpirajo upravljanje meja in azilne postopke;
  • Načrti za uvedbo ETIAS (elektronska potovalna autorizacija) za nekatere brezvizne obiskovalce, ki bo olajšal predhodno varnostno preverjanje; datum začetka delovanja je bil načrtovan v zadnjih letih in je predmet nadaljnjih informacij.

Izjeme in začasne kontrole

Članice Schengna lahko začasno ponovno uvedejo notranje mejne kontrole iz razlogov javnega reda ali varnosti (npr. velike športne prireditve, grožnje terorizma, izredne migracijske pritiske). Takšne začasne omejitve so regulirane s schengenskimi pravili in morajo biti sorazmerne in časovno omejene. Poleg tega so lahko ob meji s tretjimi državami še vedno prisotne carinske kontrole (npr. pri prehodu v Švico).

Praktični nasveti za potnike

  • Vedno imejte s seboj veljaven potni list ali osebno izkaznico (za državljane EU/EGP).
  • Preverite vizumske zahteve pred potovanjem, še posebej če niste državljan EU/EGP.
  • Pri prehodu v/iz držav zunaj Schengena pričakujte mejne kontrole in morebitne carinske preglede.
  • Če potujete med državami z različnimi carinskimi pravilniki (npr. v Švico), upoštevajte omejitve za vnos blaga in davčne postopke.

Ključne informacije

Schengensko območje povečuje prost pretok ljudi in sodelovanje med policijskimi ter mejimi organi, vendar ne pomeni popolne odprave vseh nadzorov — zunanji mejni nadzor, carinske pristojnosti in možnost začasnih notranjih kontrol ostajajo. Na območju schengenskih držav živi približno 420 milijonov ljudi; površina območja je približno 4,3 milijona kvadratnih kilometrov (podatki so približni in se lahko spreminjajo z vključitvijo novih članic in posodobitvami statistik).