Schengensko območje: definicija, države članice in ključne informacije
Schengensko območje je območje prostega gibanja, ki vključuje večino evropskih držav in omogoča potovanje brez rednih mejnih kontrol med državami članicami. Schengenski sporazum je bil prvotno podpisan leta 1985 v vasi Schengen v Luksemburgu; takrat so sporazum sklenile prvotne podpisnice. Kasneje se je redno izvajanje pravil začelo v 90. letih, pravila pa so se postopoma razširila v t. i. schengenski acquis.
Kaj pomeni članstvo v Schengenu
V schengenskem območju je odpravljen potovalni nadzor na notranjih mejah med državami članicami. To pomeni, da potniki, ki potujejo iz ene schengenske države v drugo, običajno niso podvrženi mejni kontroli priseljevanja. Vendar pa ob vstopu v schengensko območje ali izstopu iz njega potniki še vedno opravijo kontrolo priseljevanja. Poleg tega ostajajo carinske kontrole lahko prisotne pri prečkanju meja z državami, ki niso članice Evropskega gospodarskega prostora ali ko države članice zaradi varnosti začasno ponovno uvedejo notranje kontrole.
Kdo je član
Trenutne članice schengenskega območja so Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Italija, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Švica. Ter Hrvaška (od 1. januarja 2023) kot del schengenskega območja. Ker Švica ni del Evropskega gospodarskega prostora, v njej še vedno obstaja carinski nadzor.
Pravice in obveznosti potnikov
- Državljani EU/EGP: lahko potujejo z osebno izkaznico ali potnim listom brez dodatnih viz za krajša potovanja.
- Državljani tretjih držav: za kratkoročno (do 90 dni v obdobju 180 dni) potovanje v večino schengenskih držav potrebujete schengensko vizo tipa C, razen če vaša država uživa brezvizni režim.
- Vstopne kontrole: ob vstopu v schengensko območje (iz tretjih držav) potniška kontrola poteka na zunanji meji države, kjer vstopite; sistem za izmenjavo informacij (SIS, VIS) podpira nadzor in varnost.
Varnostni in tehnični sistemi
Schengensko območje uporablja več skupnih orodij za izmenjavo informacij in spremljanje varnosti, med drugim:
- SIS (Schengenski informacijski sistem) — za iskanje oseb in predmetov;
- VIS (Sistem viz) — za izmenjavo podatkov o izdanih schengenskih vizah;
- Eurodac in drugi sistemi, ki podpirajo upravljanje meja in azilne postopke;
- Načrti za uvedbo ETIAS (elektronska potovalna autorizacija) za nekatere brezvizne obiskovalce, ki bo olajšal predhodno varnostno preverjanje; datum začetka delovanja je bil načrtovan v zadnjih letih in je predmet nadaljnjih informacij.
Izjeme in začasne kontrole
Članice Schengna lahko začasno ponovno uvedejo notranje mejne kontrole iz razlogov javnega reda ali varnosti (npr. velike športne prireditve, grožnje terorizma, izredne migracijske pritiske). Takšne začasne omejitve so regulirane s schengenskimi pravili in morajo biti sorazmerne in časovno omejene. Poleg tega so lahko ob meji s tretjimi državami še vedno prisotne carinske kontrole (npr. pri prehodu v Švico).
Praktični nasveti za potnike
- Vedno imejte s seboj veljaven potni list ali osebno izkaznico (za državljane EU/EGP).
- Preverite vizumske zahteve pred potovanjem, še posebej če niste državljan EU/EGP.
- Pri prehodu v/iz držav zunaj Schengena pričakujte mejne kontrole in morebitne carinske preglede.
- Če potujete med državami z različnimi carinskimi pravilniki (npr. v Švico), upoštevajte omejitve za vnos blaga in davčne postopke.
Ključne informacije
Schengensko območje povečuje prost pretok ljudi in sodelovanje med policijskimi ter mejimi organi, vendar ne pomeni popolne odprave vseh nadzorov — zunanji mejni nadzor, carinske pristojnosti in možnost začasnih notranjih kontrol ostajajo. Na območju schengenskih držav živi približno 420 milijonov ljudi; površina območja je približno 4,3 milijona kvadratnih kilometrov (podatki so približni in se lahko spreminjajo z vključitvijo novih članic in posodobitvami statistik).
Schengensko območje Pravno zavezano k pridružitvi
Zgodovina
14. junija 1985 je bil podpisan Schengenski sporazum. To se je zgodilo na ladji Princess Marie-Astrid sredi reke Moselle. Na tem mestu se stikajo meje Francije, Nemčije in Luksemburga. Sporazum je podpisalo pet držav: Belgija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. Sporazum je bil podpisan, vendar to še ni pomenilo, da se je že izvajal.
Sporazum so 26. marca 1995 podpisale vse članice Evropske unije (razen Združenega kraljestva in Irske). Sporazum sta podpisali tudi Norveška in Islandija.
1. maja 2004 so se EU pridružile Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Istega dne so podpisale schengenski sporazum. Schengenski sporazum so začele izvajati 21. decembra 2007.
Švica se je schengenskemu območju pridružila 12. decembra 2008. Lihtenštajn se mu je pridružil 19. decembra 2011.
Člani
V schengensko območje je vključenih 26 držav. Vse te države so članice Evropske unije, razen Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice.
Trenutni
| Zastava | Država | Območje | Prebivalstvo | Podpisano ali sprejeto | Datum prvega izvajanja |
|
| 7004838710000000000♠83,871 | 7006841463800000000♠8,414,638 | 28. april 1995 | 1. december 1997 | |
|
| 7004305280000000000♠30,528 | 7007110070200000000♠11,007,020 | 14. junij 1985 | 26. marec 1995 | |
|
| 7004788660000000000♠78,866 | 7007105358110000000♠10,535,811 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b | |
|
| Danska | 7004430940000000000♠43,094 | 7006556421900000000♠5,564,219 | 19. december 1996 | 25. marec 2001 |
|
| Estonija | 7004452260000000000♠45,226 | 7006134019400000000♠1,340,194 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b |
|
| 7005338145000000000♠338,145 | 7006539170000000000♠5,391,700 | 19. december 1996 | 25. marec 2001 | |
|
| Francija | 7005674843000000000♠674,843 | 7007658218850000000♠65,821,885 | 14. junij 1985 | 26. marec 1995 |
|
| 7005357050000000000♠357,050 | 7007817996000000000♠81,799,600 | 14. junij 1985 | 26. marec 1995c | |
|
| 7005131990000000000♠131,990 | 7007107876900000000♠10,787,690 | 6. november 1992 | 26. marec 2000 | |
|
| 7004930300000000000♠93,030 | 7006997900000000000♠9,979,000 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b | |
|
| 7005103000000000000♠103,000 | 7005318452000000000♠318,452 | 19. december 1996 | 25. marec 2001 | |
|
| 7005301318000000000♠301,318 | 7007606815140000000♠60,681,514 | 27. november 1990 | 26. oktober 1997 | |
|
| 7004645890000000000♠64,589 | 7006224535700000000♠2,245,357 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b | |
|
| 7002160000000000000♠160 | 7004360100000000000♠36,010 | 28. februar 2008 | 19. decembra 2011 | |
|
| 7004653030000000000♠65,303 | 7006320706000000000♠3,207,060 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b | |
|
| 7003258600000000000♠2,586 | 7005511840000000000♠511,840 | 14. junij 1985 | 26. marec 1995 | |
|
| Malta | 7002316000000000000♠316 | 7005417608000000000♠417,608 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b |
|
| Nizozemska | 7004415260000000000♠41,526 | 7007167037000000000♠16,703,700 | 14. junij 1985 | 26. marec 1995 |
|
| 7005385155000000000♠385,155 | 7006499330000000000♠4,993,300 | 19. december 1996 | 25. marec 2001 | |
|
| 7005312683000000000♠312,683 | 7007381868600000000♠38,186,860 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b | |
|
| 7004923910000000000♠92,391 | 7007106477630000000♠10,647,763 | 25. junij 1992 | 26. marec 1995 | |
|
| 7004490370000000000♠49,037 | 7006544007800000000♠5,440,078 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b | |
|
| Slovenija | 7004202730000000000♠20,273 | 7006204895100000000♠2,048,951 | 1. maj 2004 | 21. december 2007b |
|
| 7005506030000000000♠506,030 | 7007460301090000000♠46,030,109 | 25. junij 1992 | 26. marec 1995 | |
|
| 7005449964000000000♠449,964 | 7006941557000000000♠9,415,570 | 19. december 1996 | 25. marec 2001 | |
|
| 7004412850000000000♠41,285 | 7006786650000000000♠7,866,500 | 26. oktober 2004 | 12. december 2008 |
.svg(1).png){kind=small}
a. ^ Države Efte zunaj EU, ki so pridružene schengenskim dejavnostim EU in v katerih veljajo schengenska pravila.
b. ^ Za kopenske meje in morska pristanišča; od 30. marca 2008 tudi za letališča.
c. ^ Vzhodna Nemčija je 3. oktobra 1990 postala del Zvezne republike Nemčije, ki se je pridružila Schengnu. Pred tem je ostala zunaj sporazuma. Kljub poročanju nekaterih medijev otok Helgoland ni zunaj schengenskega območja; je le zunaj območja Evropske unije z davkom na dodano vrednost.
d. ^ Grenlandija in Ferski otoki niso vključeni v schengensko območje, čeprav so na Ferskih otokih zaradi Nordijske unije potnih listin kontrole za lete iz Skandinavije morda sproščene, čeprav je potni list še vedno priporočljiv. Schengenski vizum, ki ga je izdala schengenska država, imetniku ne bo omogočil vstopa na obe ozemlji, temveč le danski vizum z žigom "Velja za Ferske otoke" ali "Velja za Grenlandijo" ali oboje.
e. ^ Vendar je Jan Mayen del schengenskega območja.
f. ^ Za vsa španska ozemlja velja celoten schengenski pravni red, vendar se ob odhodu iz Ceute in Melille v Španijo ali druge schengenske države izvajajo mejne kontrole zaradi posebne ureditve o oprostitvi vizumske obveznosti za maroške državljane, ki prebivajo v provincah Tetuan in Nador.
Schengenski vizum
Nekateri državljani za obisk schengenskega območja potrebujejo vizum. Za vse države potrebujejo le en schengenski vizum. Vendar morajo za vizum zaprositi na veleposlaništvu svoje glavne destinacije. Glavni cilj je kraj, kjer želi potnik preživeti največ časa. Vizumski uradnik lahko izda vizum samo za eno ali več potovanj. Uradnik tudi odloči, koliko časa bo vizum veljal. Potnik mora zapustiti državo pred iztekom veljavnosti schengenskega vizuma.
Potniki, ki ne potrebujejo schengenskega vizuma, lahko v 180-dnevnem obdobju bivajo do 90 dni.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je schengensko območje?
O: Schengensko območje je območje, ki vključuje 26 evropskih držav, ki so leta 1985 podpisale schengenski sporazum. Ta sporazum odpravlja potnično kontrolo med državami članicami in potnikom omogoča, da gredo iz ene države v drugo, ne da bi opravili kontrolo priseljevanja.
V: Kdo so sedanje članice schengenskega območja?
O: Trenutne članice schengenskega območja so Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Švica.
V: Koliko ljudi živi na tem območju?
O: Trenutno na območju živi 400 milijonov ljudi.
V: Kako veliko je ozemlje schengenskega območja?
O: Območje obsega 4 312 099 kvadratnih kilometrov.
V: Ali v Švici še vedno obstaja carinski nadzor?
O: Da, ker Švica ni del Evropskega gospodarskega prostora, carinski nadzor v Švici še vedno obstaja.
V: Kdaj je bil podpisan schengenski sporazum?
O: Schengenski sporazum je bil podpisan leta 1985 v schengenskem Luksemburgu.
V: Kje se potniki pri vstopu v schengensko območje ali izstopu iz njega kontrolirajo na področju priseljevanja?
O: Če potniki vstopajo v schengensko območje ali izstopajo iz njega, gredo skozi kontrolo priseljevanja.
