Ferski otoki
Ferski otoki ali Føroyar (kar pomeni "Ovčji otoki") so skupina osemnajstih otokov v severnem Atlantskem oceanu med Škotsko, Norveško in Islandijo.
Otoki so del Kraljevine Danske, vendar imajo od leta 1948 lokalno (avtokratsko) oblast, prebivalci Ferskih otokov pa imajo od leta 1856 pravico poslovati z ljudmi iz vseh držav. Večino vladnih zadev nadzoruje vlada Ferskih otokov, razen vojaške obrambe. Ferski otoki so podobni Islandiji, Šetlandskim otokom, Orkneyjevim otokom, Zunanjim Hebridom in Grenlandiji. Otoška skupina ali arhipelag je leta 1815 zapustila Norveško. Ferski otoki imajo svoje predstavnike v Nordijskem svetu.
Ferski otoki Satelitska slika NASA.
Zemljevid Ferskih otokov
Regije in občine
Upravno so otoki razdeljeni na 34 občin, v katerih je približno 120 mest in vasi. Tradicionalno obstaja tudi šest sýslur ("regij"; Norðoyar, Eysturoy, Streymoy, Vágar, Sandoy in Suðuroy).
Geografija
Ferski otoki so osemnajst otokov ob obali severne Evrope, med Norveškim morjem in severnim Atlantskim oceanom. Njihova površina je 1399 kvadratnih kilometrov (540 kvadratnih milj) in nimajo večjih jezer ali rek. Obala je dolga 1.117 kilometrov (694 milj) in nima kopenske meje z nobeno drugo državo. Edini otok, na katerem ne živi nihče, je Lítla Dímun.
Razdalje do najbližjih držav in otokov
- Sula Sgeir (nenaseljeno, Škotska): 240 km
- Šetlandska otočje (Škotska): 280 km (174 milj)
- Škotska (britanska celina): 310 km (193 milj)
- Islandija: 450 km (280 milj)
- Norveška: 675 km (419 milj)
- Irska: 678 km (421 milj)
Nenaseljeni otok Lítla Dímun.
Gospodarstvo
Ribe, reja ovac in turizem so pomembni deli gospodarstva Ferskih otokov. Gospodarstvo je bilo okoli leta 1990 v težavah. Brezposelnost se je zmanjšala v poznejših devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Konec leta 1998 je znašala približno 6 %. Do junija 2008 se je brezposelnost zmanjšala na 1,1 %, nato pa se je v začetku leta 2009 povečala na 3,4 %. Ker pa je ribištvo tako pomembno za gospodarstvo, bi se v primeru težav z ribištvom lahko znašlo v težavah tudi gospodarstvo Od leta 2000 na Ferskih otokih nastajajo novi poslovni projekti za privabljanje novih naložb. Uvedba podjetja Burger King v Tórshavnu je bila zelo odmevna, vendar nihče ne ve, kako se bodo stvari odvijale za to podjetje. Trgovanje na otokih je enostavno zaradi mostov ali predorov, ki povezujejo 80 % prebivalstva na otokih.
Prebivalstvo (1327-2004)
|
|
Ferske ovce, Hvalba.
Novi trajekt Smyril vpluje na Ferske otoke
Kultura
Ólavsøka
Državni praznik Ólavsøka je 29. julija. Spominja se smrti svetega Olafa. Praznovanje poteka v Tórshavnu. Začnejo se 28. julija zvečer in trajajo do 31. julija.
Uradni del praznovanja se začne 29. septembra z odprtjem parlamenta Ferskih otokov. Na ta dan se odvija procesija, v kateri sodeluje veliko ljudi iz cerkva na otokih.
Nordijska hiša na Ferskih otokih
Nordijska hiša na Ferskih otokih (fersko: Norðurlandahúsið) je najpomembnejša kulturna ustanova na Ferskih otokih. Podpira nordijsko in fersko kulturo na lokalni ravni in v nordijski regiji. Hišo vodi direktor, ki se menja vsaka štiri leta.
Glasba
Na otokih je veliko umetnikov in glasbenikov, najbolj znani so našteti v nadaljevanju:
Glasbeniki:
- Eivør (Eivør Pálsdóttir)
- Lena (Lena Andersen)
- Teitur (Teitur Lassen)
- Høgni Lisberg
- Brandur Enni
Skupine:
- Týr
- Gestir
- 200
- Klikni na gumb Clickhaze.
Na otokih potekajo glasbeni festivali, na katerih sodelujejo mednarodni glasbeniki, kot so
- Summartónar,vsako poletje.
- G! Festival v Gøti julija.
- Summarfestivalurin v Klaksvíku avgusta.
Hrana
Tradicionalna ferska hrana temelji predvsem na mesu in krompirju ter uporablja le malo sveže zelenjave. Zelo pomembno meso na otokih je jagnjetina, ki je prva sestavina številnih jedi. Druge značilne otoške jedi so sveže ribe, mastnina, kit, morske ptice ter faerski ptiči in njihova jajca.
Vsakoletna parada ólavsøka 28. julija
Podnebje
Podnebje je opredeljeno kot primorsko subarktično z ne vročimi poletji in hladnimi zimami. Običajno je megla ali močan veter, ki povzroča težave v zračnem prometu.
Živali in rastlinstvo na otokih
Na otokih občasno živijo številne vrste ptic, kot so uharica, škorec, vrana, ščinkavec in črni ščinkavec. Na Ferskih otokih danes živi le nekaj vrst prostoživečih kopenskih tjulnjev, in sicer sivi tjulnji. Včasih lahko turisti v vodah v bližini otokov opazijo kite. Sivi tjulnji so zelo pogosti ob obalah Ferskih otokov. Naravna vegetacija na Ferskih otokih je takšna kot na škotskih otokih ali na Irskem. Večinoma gre za divje rože, trave, mahove in lišaje.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so Ferski otoki?
O: Ferski otoki so skupina osemnajstih otokov v severnem Atlantskem oceanu med Škotsko, Norveško in Islandijo.
V: Kdo ima lokalno oblast nad Ferskimi otoki?
O: Faerski otoki imajo od leta 1948 lokalno (avtokratsko) oblast.
V: Kdaj so prebivalci Ferskih otokov pridobili pravico poslovati z ljudmi iz vseh držav?
O: Ljudje na Ferskih otokih imajo pravico poslovati z ljudmi iz vseh držav od leta 1856.
V: Kdo nadzira večino vladnih zadev na Ferskih otokih?
O: Večino vladnih zadev nadzoruje vlada Ferskih otokov, razen vojaške obrambe.
V: Kakšna je primerjava otoške skupine z drugimi območji?
O: Ferski otoki so podobni Islandiji, Shetlandskim otokom, Orkneyjevim otokom, Zunanjim Hebridom in Grenlandiji.
V: Kdaj so zapustili Norveško?
O: Skupina otokov je Norveško zapustila leta 1815.
V: Ali imajo predstavnike v kakšnih svetih ali organizacijah?
O: Da, imajo svoje predstavnike v Nordijskem svetu.
