Ferski otoki (Føroyar): avtonomni arhipelag v severnem Atlantskem oceanu

Ferski otoki (Føroyar) — avtonomni arhipelag v severnem Atlantskem oceanu: divja narava, edinstvena kultura, politična avtonomija in bogata pomorska zgodovina.

Ferski otoki ali Føroyar (v prevodu "Ovčji otoki") so skupina osemnajstih otokov v severnem Atlantskem oceanu med Škotsko, Norveško in Islandijo. Otočje pokriva približno 1.399 km² in ima okoli 50–55.000 prebivalcev; največje mesto in prestolnica je Tórshavn, kjer živi četrtina prebivalstva.

Geografija in podnebje

Ferski otoki so vulkanskega izvora, njihov teren je razgiban z visokimi pečinami, ozkimi fjordi in globokimi dolinami. Najvišja točka je Slættaratindur (približno 880 m). Podnebje je subpolarno oceansko: poletja so hladna, zime mile glede na geografsko širino, vreme je pogosto vetrovno in spremenljivo zaradi vpliva severnega Atlantika. Zaradi ugodnih morskih tokov so morja okoli otokov zelo bogata s ribami in morskimi viri.

Politični status in zgodovina

Ferski otoki so del Kraljevine Danske, vendar imajo od leta 1948 široko stopnjo avtonomije na podlagi Zakona o domači oblasti (Home Rule). Večino notranjih zadev ureja vlada Ferskih otokov in ljubljanski parlament Løgting, medtem ko Danska ostaja odgovorna za zunanjo politiko in vojaško obrambo. Otoki niso članica Evropske unije in imajo svoj status znotraj nordijskih institucij — imajo tudi predstavnike v Nordijskem svetu. Zgodovinsko je otočje pripadalo Norveški in je bilo formalno združeno z Dansko; od Norveške se je otočje ločilo leta 1815. Do odprave trgovinske monoplone danskih oblastnikov je bilo tu urejeno tuje trgovanje omejeno; leta 1856 je bil trg odprt za tuje ladje, kar je pomembno vplivalo na razvoj gospodarstva.

Jezik, kultura in tradicije

Uradni jeziki so faroščina (Føroyskt) in danščina. Faroščina, germanski jezik, je najpomembnejši dejavnik kulturne identitete in se uporablja v šolah, medijih in upravi. Kulturne posebnosti vključujejo starodavne pevne in plesne običaje (na primer faroški verižni ples), bogato ustno izročilo sag in balad ter ročno delo — znane so značilne vzorce tkanin in pletenin. Tradicionalna gradnja vključuje hiše s travnatimi strehami, v kulinariki pa izstopajo jedi iz sušenega in fermentiranega mesa (npr. skerpikjøt) ter različne ribje specialitete.

Gospodarstvo in promet

Gospodarstvo Ferskih otokov temelji predvsem na ribištvu in predelavi rib, pa tudi na akvakulturi (postrv in losos). Ribe in morski proizvodi predstavljajo glavni vir izvoza in prihodkov. V zadnjih desetletjih se razvija turizem, predvsem zaradi edinstvene narave, ptic in pohodnih možnosti. Valuta je danska krona (DKK). Otočje ima dobro razvito pomorsko in letalsko povezavo: mednarodno letališče je Vága Airport (FAE), letalski prevoz opravlja tudi nacionalni letalski prevoznik Atlantic Airways; čezatlantske in regionalne pomorske povezave vzpostavlja več trajektnih linij. Na otokih je vse več cestnih in predornih povezav, vključno z več podmorskimi predori, ki povezujejo nekatere otoke.

Narava in prostoživeče živali

Ferski otoki so pomembno gnezdišče morskih ptic — med znanimi vrstami so morske papige (puffini), kormorani in različnih vrst lomarji. Obalni habitati, pečine in travniki nudijo dom številnim vrstam. Flora je prilagojena vetrovnim in slanim razmeram; otoki so poimenovani po ovcah, saj je ovčereja tradicionalna gospodarska dejavnost in del kulturne podobe otočanov.

Izobraževanje in samouprava

Fersko izobraževalno omrežje vključuje osnovne in srednje šole ter Univerzo Ferskih otokov (Fróðskaparsetur Føroya), ki je bila ustanovljena s ciljem razvoja visokega šolstva in raziskav v jeziku in kulturi Farojev. Parlament Løgting velja za enega najstarejših parlamentov na svetu v zgodovinskem smislu, sodobni Løgting pa upravlja s številnimi javnimi politikami otoške avtonomije.

Povzetek: Ferski otoki (Føroyar) so majhen, a politično in kulturno izrazit arhipelag v severnem Atlantskem oceanu, s široko avtonomijo znotraj Kraljevine Danske. Znani so po dramatični naravi, bogatem pomorskem gospodarstvu, posebni kulturi in močni identiteti svojega prebivalstva.

Geografija

Ferski otoki so osemnajst otokov ob obali severne Evrope, med Norveškim morjem in severnim Atlantskim oceanom. Njihova površina je 1399 kvadratnih kilometrov (540 kvadratnih milj) in nimajo večjih jezer ali rek. Obala je dolga 1.117 kilometrov (694 milj) in nima kopenske meje z nobeno drugo državo. Edini otok, na katerem ne živi nihče, je Lítla Dímun.

Razdalje do najbližjih držav in otokov

• Sula Sgeir (nenaseljeno, Škotska): 240 km
• Šetlandska otočje (Škotska): 280 km (174 milj)
• Škotska (britanska celina): 310 km (193 milj)
• Islandija: 450 km (280 milj)
• Norveška: 675 km (419 milj)
• Irska: 678 km (421 milj)

Nenaseljeni otok Lítla Dímun.

Gospodarstvo

Ribe, reja ovac in turizem so pomembni deli gospodarstva Ferskih otokov. Gospodarstvo je bilo okoli leta 1990 v težavah. Brezposelnost se je zmanjšala v poznejših devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Konec leta 1998 je znašala približno 6 %. Do junija 2008 se je brezposelnost zmanjšala na 1,1 %, nato pa se je v začetku leta 2009 povečala na 3,4 %. Ker pa je ribištvo tako pomembno za gospodarstvo, bi se v primeru težav z ribištvom lahko znašlo v težavah tudi gospodarstvo Od leta 2000 na Ferskih otokih nastajajo novi poslovni projekti za privabljanje novih naložb. Uvedba podjetja Burger King v Tórshavnu je bila zelo odmevna, vendar nihče ne ve, kako se bodo stvari odvijale za to podjetje. Trgovanje na otokih je enostavno zaradi mostov ali predorov, ki povezujejo 80 % prebivalstva na otokih.

Prebivalstvo (1327-2004)

Leto Prebivalci 1327 ca. 4,000 1350 ca. 2,000 1769 4,773 1801 5,255 1834 6,928 1840 7,314 1845 7,782 1850 8,137 1855 8,651 1880 11,220 1900 15,230 1911 ca. 18,800 1925 22,835 1950 31,781

Leto Prebivalci 1970 ca. 38,000 1975 40,441 1985 45,749 1989 47,787 1995 43,358 1996 43,784 1997 44,262 1998 44,817 1999 45,409 2000 46,196 2001 46,996 2002 47,704 2003 48,214 2004 48,353

Ferske ovce, Hvalba.


Novi trajekt Smyril vpluje na Ferske otoke

Kultura

Ólavsøka

Državni praznik Ólavsøka je 29. julija. Spominja se smrti svetega Olafa. Praznovanje poteka v Tórshavnu. Začnejo se 28. julija zvečer in trajajo do 31. julija.

Uradni del praznovanja se začne 29. septembra z odprtjem parlamenta Ferskih otokov. Na ta dan se odvija procesija, v kateri sodeluje veliko ljudi iz cerkva na otokih.

Nordijska hiša na Ferskih otokih

Nordijska hiša na Ferskih otokih (fersko: Norðurlandahúsið) je najpomembnejša kulturna ustanova na Ferskih otokih. Podpira nordijsko in fersko kulturo na lokalni ravni in v nordijski regiji. Hišo vodi direktor, ki se menja vsaka štiri leta.

Glasba

Na otokih je veliko umetnikov in glasbenikov, najbolj znani so našteti v nadaljevanju:

Glasbeniki:

• Eivør (Eivør Pálsdóttir)
• Lena (Lena Andersen)
• Teitur (Teitur Lassen)
• Høgni Lisberg
• Brandur Enni

Skupine:

• Týr
• Gestir
• 200
• Klikni na gumb Clickhaze.

Na otokih potekajo glasbeni festivali, na katerih sodelujejo mednarodni glasbeniki, kot so

• Summartónar,vsako poletje.
• G! Festival v Gøti julija.
• Summarfestivalurin v Klaksvíku avgusta.

Hrana

Tradicionalna ferska hrana temelji predvsem na mesu in krompirju ter uporablja le malo sveže zelenjave. Zelo pomembno meso na otokih je jagnjetina, ki je prva sestavina številnih jedi. Druge značilne otoške jedi so sveže ribe, mastnina, kit, morske ptice ter faerski ptiči in njihova jajca.

Vsakoletna parada ólavsøka 28. julija

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so Ferski otoki?

V: Kdo ima lokalno oblast nad Ferskimi otoki?

V: Kdaj so prebivalci Ferskih otokov pridobili pravico poslovati z ljudmi iz vseh držav?

V: Kdo nadzira večino vladnih zadev na Ferskih otokih?

V: Kakšna je primerjava otoške skupine z drugimi območji?

V: Kdaj so zapustili Norveško?

V: Ali imajo predstavnike v kakšnih svetih ali organizacijah?

Išči po črki