Sami (Saami) — avtohtoni prebivalci Sápmi: zgodovina, jezik, kultura

Prvo pisno omembo Samijev je okoli leta 98 n. št. zapisal Tacit.

Eno poročilo (ali opis) iz leta 896 je Alfredu Velikemu povedal Ohthere iz Hålogalanda (norveški poglavar). Ta je bil povezan z dvorom angleškega kralja.

O Samih pripovedujejo staroselske zgodbe, kot so islandske sage. "Saga Olava Tryggvasona pravi, da je kralj ubil velikega moža, ki je bil "trolovski modrec", in "sledilo mu je veliko število Fincev, kadarkoli jih je potreboval". ("Finci" je ime, ki je včasih pomenilo "ljudstvo Sami".)

V 19. stoletju je Rusija prenehala dovoljevati rejcem severnih jelenov in njihovim čredam severnih jelenov potovanje čez norveško-rusko mejo. Nekateri samijski rejci severnih jelenov so se preselili v drugo nordijsko državo in svoje črede severnih jelenov odpeljali v Rusijo (vendar ne prek norveško-ruske meje); pozneje je bila meja druge države z Rusijo zaprta za črede severnih jelenov, ki so prihajale v Rusijo.

Finska

V 16. stoletju so se na Finskem povečala kmečka naselja. Kmetje iz pokrajine Savonije so naseljevali obsežna območja divjine na srednji Finski, zato se je prvotno ljudstvo Samijev pogosto moralo izseliti.

Norveška

Ko je bil kralj Harald Hardrada, so v Dovrefjellu imeli dobiček od reje čred severnih jelenov in ta dejavnost je bila najbolj intenzivna.

V zvezi s Samii (na Norveškem), ki so imeli črede severnih jelenov; ko so ti Samii (vsako leto) premikali svoje črede, so sodelovali z ljudmi, ki so stalno živeli na obali; sodelovanje je vključevalo tudi verdde: prijateljstvo iz koristoljubja; na primer, Samii so potrebovali mleko in ribe, potem ko so bili nekaj tednov na planoti (ali višavju); Samii so morda potrebovali popravilo opreme; potekala je trgovina: Ljudje z obale so zamenjali ribe za meso severnih jelenov.

Kako Samije prepričati, da spremenijo svojo vero v krščanstvo: V 18. stoletju je pietist Thomas von Westen (ne) vodil misijonarsko delo (med Samii), ki se imenuje usklajeno (ali posebno) prizadevanje. "Približno stoletje pozneje je Niels Vibe Stockfleth (ne) delal med Samii in prevedel [svetopisemsko] Novo zavezo v" [enega od jezikov Samijev].

Ljudje, ki so stalno živeli na obali na severu Norveške, so bili [večinoma] Sami; ti Samiji so imeli stalno bivališče in lažje so se nehali obnašati kot Samiji; na nekaterih območjih ni bilo dovoljeno imeti zemlje, če je bil nekdo Sami; nekateri Samiji so spremenili imena v imena, ki so zvenela bolj norveško (in družinska imena, kot so Sæter, Strømeng in Kalvemo, so postala nova družinska imena).

jezik Samijev je med obalnimi Samiji v veliki meri izginil. Sami, ki so se ukvarjali z rejo severnih jelenov, in obalni Sami so počasi izgubili tesne stike [med obema skupinama].

Politike za "norveženje" Samijev

"Organizirani so bili poskusi izkoreninjenja [ali izginotja] samijskega jezika in kulture[,] kar je bil korak k asimilaciji Samijev v norveško družbo." Politike za "norvežiranje" Samijev so se izvajale od poznih štiridesetih let 19. stoletja do osemdesetih let 20. stoletja.

"Od poznih štiridesetih let 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja so misijonarji, kmetijski strokovnjaki in šolski učitelji poskušali norveščino Samijev"; "prvi uradni zakon parlamenta o norveščini Samijev je bil sprejet leta 1848: 'Vlada naj razišče ... [ugotovi, ali in v kolikšni meri] je treba omogočiti norveškim Laponcem, zlasti tistim, ki živijo na obalnih območjih, pouk norveškega jezika za osveščanje teh ljudi, in da o rezultatih svojih ugotovitev poroča naslednjemu parlamentu".

Norveške oblasti so leta 1880 sprejele "jezikovno direktivo (ali pravilo), ki je bila leta 1898 še strožja". V njej je bilo zapisano, da "si morajo učitelji v okrožjih, kjer sta zaradi lažjega pouka v javnih šolah dovoljena laponski ... in finski (kvænsk) jezik, po svojih najboljših močeh prizadevati za širjenje znanja norveškega jezika in spodbujati njegovo uporabo v okoljih, kjer delujejo". Poleg tega je imela "vlada za šole glavni cilj: Na šolskih površinah" ali v šolskih stavbah se ni smelo slišati niti ene samijske besede.

"Oblasti so za izvajanje norveizacije uporabljale tudi "gospodarske ukrepe, vključno z zakonom o zemljiščih". Uredba [ali del zakona] iz leta 1902" pravi, da se "prodaja [zemlje] lahko opravi le norveškim državljanom ..., ki znajo govoriti, brati in pisati norveški jezik ter ga vsakodnevno uporabljajo".

V poročilu parlamentarne šolske komisije, imenovane leta 1922, je bilo navedeno, ne da bi lahko navedli dokaze, "da so Samiji manj izobražljivi [ali sposobni učenja] kot drugi"; v poročilu je bilo tudi navedeno, da je populacija Samijev manj nadarjena in da "kultura Samijev ni primerna za razvoj".

Približno od leta 1850 je vlada izvajala politiko Fornorskning [skušala odstraniti kulturo Samijev]. V članku v časopisu Klassekampen je pisalo, da je bila ta politika zelo groba [do Samijev]. V osemdesetih letih 20. stoletja se je politika Fornorskning ponekod nadaljevala.

Ustvarjanje združenj

[Verjetno prvo] združenje Samijev (na Norveškem) je bilo ustanovljeno med novoletnim vikendom leta 1911: Same Særvve, v občini Polmak.

Švedska

Prvo združenje Samijev na Švedskem je bilo ustanovljeno leta 1903: Tärnaby lappeforening.

Rusija

Leta 1826 Rusija ni dovolila, da bi črede severnih jelenov in njihovi lastniki Sami potovali iz Norveške v Rusijo.

Od leta 1852 Rusija čredam severnih jelenov in njihovim lastnikom Samijem ne dovoljuje potovanja iz Norveške v Rusijo.

Sami se ukvarjajo z rejo severnih jelenov, ki je vrsta živinoreje, med Belim morjem ter proti zahodu in jugu, čez ruski polotok Kola, Finsko, Švedsko in Norveško do norveškega okrožja Hedmark.

Pri gojenju severnih jelenov "Sami potujejo s svojimi čredami (severnih jelenov) v skladu z ustaljenim ciklom"; cikel zagotavlja, "da se [severni jeleni] lahko ustrezno prehranjujejo v različnih letnih časih". Spomladanska selitev na poletne pašnike, na katerih je veliko različnih trav in zelišč, na primer poteka tik pred rojstvom novih telet v maju. Poletje je čas, ko teleta rastejo, odrasle živali pa si po dolgi in težki zimi povrnejo moči.

Med Laponci so nomadi, ki se ukvarjajo z rejo severnih jelenov. V svojem hladnem okolju so živeli z udomačitvijo severnih jelenov. Od jelenov so lahko dobili vse, kar so potrebovali. Jedli so predvsem meso, mleko in sir. Njihova oblačila so bila izdelana iz severnih jelenov in volne. Tudi njihove šotore so izdelovali iz jelenjih kož. Volnena oblačila so bila lepo okrašena.

Laponci so črede varovali in jih spremljali pri selitvah s poletnih na zimske pašnike. S severnimi jeleni so vlekli sani, na katerih so prevažali zaloge. Pozimi so se črede premaknile južno od krajev, kjer so rasla drevesa. Laponci so živeli v bližini v hišah iz hlodov ali drv.

Zimska oblačila so bila izdelana iz plasti kože severnih jelenov. Notranji sloj je bil oblečen tako, da je bilo krzno obrnjeno navznoter proti koži osebe. Druga plast je bila oblečena s krznom, obrnjenim navzven. Tudi čevlji so bili izdelani iz krzna in podloženi s travo, ki so jo nabrali med kratkim poletjem. Vsak večer se je trava odstranila in posušila ob ognju, da je bila naslednji dan pripravljena za uporabo. Tako je bilo Laponcem toplo in udobno tudi v najhladnejšem vremenu.

Danes le še redki Laponci sledijo čredam. Tisti redki uporabljajo sodobna orodja za svojo starodavno selitev. S motornimi sanmi ženejo severne jelene, s puškami pa pobijajo volkove, ki jih preganjajo. Za iskanje in premikanje severnih jelenov uporabljajo celo helikopterje in radijske zveze. Večina Samijev zdaj živi na majhnih kmetijah v enem od štirih laponskih narodov. Za zadovoljevanje svojih potreb gojijo pridelke in živali, vključno z nekaj severnimi jeleni. Prodaja mesa severnih jelenov je za Laponce pomemben vir dohodka.

Sami niso zapravili ničesar, kar so dobili od severnih jelenov. Mleko so uporabili za pitje ali izdelavo sira. Meso so vzeli za hrano. Kri so zamrznili in jo pozneje uporabili za juho in palačinke. Iz kosti in rogov so izrezljali nože in pasne spone. Šlahe (kite) so uporabljali kot šivanko. Očiščene želodce so uporabljali za prenašanje mleka ali sira. Uporabljali so vse dele mrtvega severnega jelena.

Samijske obrti se imenujejo duodji (sl:). Moški izdelujejo nože, bobne in skodelice iz lesa, kosti in rogovja. Ženske iz usnja in korenin izdelujejo oblačila "gakti". Ženske iz breze in smreke pletejo tudi košare.

Samijska oblačila se imenujejo "gakti" in so bila prvotno izdelana iz usnja severnih jelenov, zdaj pa so običajno izdelana iz volne, bombaža ali svile. Običajno obstajajo različne vrste oblačil za moške in ženske.

Šamanizem Samijev je glavna religija ljudstva Samijev. Ta verovanja so povezana z zemljo, animizmom in nadnaravnim. V nekaterih primerih je prisotno tudi čaščenje medveda. To je politeistična religija s številnimi bogovi. Samijski šamani se imenujejo "Noadi". Obstaja nekaj "modrecev" in "modrih žensk", ki poskušajo ozdraviti bolne ljudi. Uporabljajo obrede in zeliščna zdravila. Nekateri Laponci so spremenili svoje verovanje v krščanstvo in se pridružili ruski pravoslavni ali luteranski cerkvi.

V publikacijah Snorrija Sturlusona (1178-1241) piše, da se je Samija Snøfrid poročila s Haraldom Fairhairom; poleg tega nobeden od njenih otrok ali vnukov ni postal kralj; ko je Harald Hardrada postal kralj, je njena kri postala del krvi kraljeve družine.

Lik Kristoff v Disneyjevem filmu Frozen iz leta 2013 je Sami. Pesem Frozen Heart, ki se igra v prvem prizoru filma, je napisal južnosamski skladatelj Frode Fjellheim in je v tradicionalnem samijskem slogu, imenovanem Vuelie. Nekateri gledalci so se pritoževali, da Kristoff ni dober način za prikaz Samija, ker je svetlopolt in svetlolas. To se imenuje beljenje. Čeprav so nekateri Laponci videti kot Kristoff, ima večina temnejšo kožo in lase. Pri snemanju nadaljevanja Frozen II iz leta 2019 je Disney podpisal pogodbo z voditelji Samijev in najel strokovnjake za Samije, da bi zagotovil spoštljiv prikaz njihove kulture.

• Nomadi