Avtoriteta
Avtoriteta je sposobnost osebe ali organizacije, da vodi določen način življenja za drugo osebo ali skupino. Avtoriteta je znana kot eden od temeljev družbe in nasprotuje sodelovanju. Sprejemanje vzorcev življenjskega sloga kot posledica avtoritete se imenuje poslušnost, avtoriteta kot pojem pa vključuje večino primerov vodenja.
Čeprav je avtoriteta običajno opisana kot človeška, se pogosto omenja tudi božanska avtoriteta.
Avtoriteto ustvarja določena družbena moč. Ta moč je lahko materialna (na primer grožnja, da se nekomu škoduje) ali fiktivna (na primer vera v moč določene osebe). Oblast obstaja zaradi možne uporabe sankcije : Ukrep, ki škoduje osebi, ki se ne podreja avtoriteti ali ji grozi, da bi izvedla družbeno oblast.
Avtoriteta lahko obstaja neposredno, na podlagi dejanske moči (na primer grožnja z zaporom), kar imenujemo "prisila", ali na podlagi legitimizacije, ki jo subjekt podeli avtoriteti (na primer priznanje aristokratske avtoritete). V večini primerov obstajata obe vrsti.
Le redke avtoritete temeljijo na fizični moči, večina jih temelji na organizacijskem sistemu avtoritete. Na ta način je zmožnost delovanja avtoritete odvisna od njenega obstoja.
Na primer: avtoriteta državnega voditelja je pomembna, če obstaja nekakšna policija, ki kaznuje posameznike, ki ga ne ubogajo. Policisti so podrejeni vodji in njegovim pravilom, saj so tudi oni pod grožnjo policije. Če se vsi državljani države odločijo zanikati vodjo in njegova pravila, bo avtoriteta izgubljena, vendar že samo dejstvo, da avtoriteta napol obstaja, omogoča, da je polna.
Poslušnost
Kot rečeno, je poslušnost znak, ki pomeni, da se avtoriteta uveljavlja. Medtem ko je poslušnost zakon, so neposlušnost, nepokorščina in zločin kršitev in upor proti avtoriteti.
Teoretično kršitev pooblastila za seboj potegne sankcijo ali kazen, ki jo izreče lastnik pooblastila. Resnost sankcije in grožnja, ki jo predstavlja, temeljita na konkretnih družbenih razmerah, ravnovesju moči, lokalnih normah itd.
Stanley Milgram je bil psiholog, ki ga je zanimala poslušnost. Zasnoval je poskus, s katerim je meril, kako pripravljeni so ljudje storiti, kar jim je ukazala avtoriteta. V poskusu so sodelovali trije udeleženci. Oseba, ki je vodila poskus, je enemu udeležencu, prostovoljcu, rekla, naj se pretvarja, da je učitelj. Drugi udeleženec je bil igralec, vendar prostovoljec tega ni vedel. Igralčeva vloga je bila, da je bil učiteljev učenec. Igralec in prostovoljec sta bila ločena s steno. Oseba, ki je vodila eksperiment, je prostovoljcu rekla, naj preveri sposobnost "učenca", da si zapomni pare besed. Ko si je učiteljev "učenec" napačno zapomnil par besed, je oseba, ki je izvajala eksperiment, učitelju dejala, naj učencu da električni šok iz generatorja elektrošokov. Elektrošoki niso bili resnični, vendar prostovoljec tega ni vedel. Vsakič, ko je učenec napačno odgovoril na vprašanje, se je napetost elektrošoka povečala za 15 voltov. V prvem sklopu Milgramovih poskusov je 65 % prostovoljcev dalo najvišji šok. Ta je znašal 450 voltov. Milgram je imel dve teoriji, zakaj je dobil takšne rezultate.
- Prva je teorija konformizma. Milgram je to teorijo zasnoval na poskusih s konformizmom Solomona Ascha.
- Druga je teorija agentičnega stanja. V skladu s teorijo agentičnega stanja so udeleženci, ki so ubogali ukaze eksperimentatorja, to storili, ker se niso imeli za odgovorne za svoja dejanja.
Kritika
Mnogi ljudje kritizirajo ljudi, ki imajo oblast, nekateri pa celo obstoj oblasti. Anarhizem je filozofija, ki nasprotuje vsem oblikam oblasti.
Sorodne strani
- Avtoritarnost
- Hierarhija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je avtoriteta?
O: Avtoriteta je sposobnost osebe ali organizacije, da vodi določen način življenja za drugo osebo ali skupino.
V: Kako se ustvari avtoriteta?
O: Avtoriteto ustvari določena družbena moč, ki je lahko materialna (na primer grožnja, da bo nekomu škodovala) ali fiktivna (na primer vera v moč določene osebe).
V: Kateri sta dve vrsti avtoritete?
O: Dve vrsti avtoritete sta neposredna in legitimacijska. Neposredna avtoriteta obstaja prek dejanske moči (na primer grožnja z zaporom), medtem ko legitimacija vključuje priznanje aristokratske avtoritete.
V: Kako obstoj organizacijskega sistema vpliva na sposobnost delovanja z avtoriteto?
O: Sposobnost delovanja z avtoriteto je odvisna od njenega obstoja v organizacijskem sistemu. Če se na primer vsi državljani odločijo zanikati vodjo in njegova pravila, bo avtoriteta izgubljena. Če pa obstaja nekakšna policija, ki kaznuje posameznike, ki ga ne ubogajo, potem njegova avtoriteta ostaja napol obstoječa in omogoča, da je polna.
V: Ali je v zvezi s tem konceptom omenjena božanska avtoriteta?
O: Da, božanska avtoriteta je pogosto omenjena v zvezi s tem konceptom.
V: Kaj se zgodi, če nekdo ne upošteva pravil, ki jih je določila avtoritativna oseba?
O: Kadar nekdo ne spoštuje pravil, ki jih določi avtoritativna oseba, ga lahko doletijo sankcije, na primer poškodovanje ali grožnje, da bi ohranil svojo družbeno moč.
V: Kakšno vlogo ima fizična moč v večini primerov, ki vključujejo avtoritete? O: Fizična moč ima v večini primerov, ki vključujejo avtoritete, le majhno vlogo; namesto tega običajno temeljijo na organizacijskem sistemu in z njim povezanih pooblastilih.
