Finski jezik
Finščina je ugrofinski jezik, ki spada v uralsko jezikovno družino. Je eden od dveh uradnih jezikov na Finskem. Je tudi uradni manjšinski jezik na Švedskem. Finščina je eden od štirih evropskih nacionalnih jezikov, ki ne spada med indoevropske jezike. Ostali trije so estonščina in madžarščina, ki sta prav tako uralska jezika, ter baskovščina.
Sorodni jeziki
Finska slovnica in večina finskih besed se zelo razlikuje od drugih evropskih jezikov, saj finščina ni indoevropski jezik. Druga dva nacionalna jezika, ki sta tako kot finščina uralska jezika, sta estonščina in madžarščina. Estonci in Finci se navadno lahko razumejo, vendar se njihovi jeziki zelo razlikujejo. Čeprav sta finščina in madžarščina sorodna jezika, si nista podobna ne na videz ne na glas. Finščina in madžarščina sta se ločili že davno in vsak jezik je razvil svoje besedišče. Ljudje, ki govorijo finsko, brez dodatnega učenja ne razumejo madžarščine, Madžari pa ne razumejo finščine. Vendar pa je nekaj osnovnih besed zelo podobnih, na primer: "roka" (finsko "käsi" in madžarsko "kéz") "iti" (finsko "mennä" in madžarsko "menni"), "riba" (finsko "kala" in madžarsko "hal").
Finska slovnica
Finščina je sintetični in aglutinacijski jezik. To pomeni, da imajo besede v finščini osnovo, imenovano "telo", in druge dele, ki tvorijo pomen. Finščina je v tem pogledu podobna japonščini, turščini in latinščini. V finščini obstaja 17 primerov/vrst besed (sanatyypit). "Primer" si lahko predstavljate kot končnico, dodano besedi, ki pomaga opisati njen namen v stavku. Glagoli imajo 5 časov (sedanji čas, pretekli čas, dovršni, dovršni in prihodnji čas). Poleg tega imajo glagoli dva deležniška (aktivni in pasivni) primera. Gerundiji, ki so samostalniki, narejeni iz glagolov (na primer: branje - brati), obstajajo tudi v finščini (lukeminen - lukea), so v finščini zelo pogosti.
Finščina je zapleten, samopretvarjajoč se jezik. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA ga je uvrstilo med zelo zahtevne jezike za rojene govorce angleščine. Težav ne povzroča le slovnična zgradba jezika, temveč tudi izgovorjava in intonacija v primerjavi z angleščino.
Finski pravopis in izgovorjava
Finščina se izgovarja tako, kot se piše. Izgovorjava nekaterih črk je podobna angleški. Vendar:
- 'j' je kot angleški 'y' v 'yes'
- 's' je kot angleški 's' v 'sad' (nikoli kot 'z')
- 'h' se vedno izgovarja, tudi na koncu zloga, npr. 'ahdas' ('ozek')
- dvojni samoglasniki naredijo zvok dolg.
- 'ä' je podoben 'a' v angleškem 'cat'.
- 'ö' je skoraj tako kot angleški členek 'a'. Izgovarjamo ga z zaobljenimi ustnicami, kot 'eu' v francoskem 'peur' ali nemškem 'ö'.
- črka "c" se ne uporablja. Nadomestimo jo s črko "k" ali "s", da bi se izognili zmedi in poenostavili pisanje.
- črka 'q' se ne uporablja. Nadomešča jo črka "k" ali "kv", da je pisanje lažje.
- črka "y" se izgovarja kot "u" v francoskem jeziku ali "i" v "in", vendar z zaokroženimi ustnicami, zelo podobno kot "ö".
- črka 'z' se izgovarja kot 'ts' kot v nemškem jeziku. Zaradi lažjega pisanja jo pogosto zapišemo kot "ts".
- črka "x" se običajno zapiše kot "ks", da bi poenostavili pisanje, na primer v besedi "taksi" namesto "taxi".
Angleški govorci pogosto izdihnejo, ko izgovarjajo črke, kot so "k", "p" in "t". V finščini tega ne počnejo, zato je za "požrtje zvoka", kot pravi stari pregovor, potrebna dolga vaja.
Pravilna izgovorjava finskih diftongov (öy, yö, äy, eu itd.) je težavna.
Primeri finskih besed
| Yksi | Ena |
| Kaksi | Dva |
| Kolme | Trije |
| Kyllä | Da |
| Ei | Ne |
| Minä | I |
| Sinä/Te | Vi |
| Spletna stran | On/ona |
| Jaz | Mi |
| On | Na spletni strani . |
| Olen/Minä olen | Jaz sem |
| Suomi | Finska |
| Talo | Hiša |
| Koti | Domov |
| Kravata | Pot |
| Äiti | Mati |
| Isä | Oče |
| Tyttö | Dekle |
| Poika | Fant |
| Vauva | Baby |
| Samodejno | Avto |
| Juna | Vlak |
| Lentokone | Letalo |
| Ravintola | Restavracija |
| Nukke | Lutka |
| Sänky | Postelja |
| Tuoli | Stol |
| Kaupunki | Mesto/občina |
| Puisto | Park |
| Polkupyörä | Kolo |
| Kukka | Cvet |
| Kevät | Pomlad |
| Kesä | Poletje |
| Syksy | Jesen/jesen |
| Talvi | Zima |
Osnovni finski izrazi
| Hei | Pozdravljeni |
| Mitä kuuluu? | Kako se počutite? (neformalno) |
| Kiitos hyvää | Zelo dobro, hvala. |
| Kiitos | Hvala. |
| Kiitos paljon | Najlepša hvala. |
| Hyvää huomenta | Dobro jutro |
| Hyvää iltaa | Dober večer |
| Hyvää yötä | Lahko noč |
| Hyvästi | Zbogom |
| Nimeni na Anna | Moje ime je Anna |
| En osaa puhua suomea | Ne znam govoriti finsko |
| Puhutteko englantia? | Ali govorite angleško? |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je finski jezik?
O: Finščina je uralski jezik, ki se govori na Finskem in velja za enega od dveh uradnih jezikov države.
V: Koliko uradnih jezikov je na Finskem?
O: Na Finskem sta dva uradna jezika in finščina je eden od njiju.
V: Ali se finščina govori tudi zunaj Finske?
O: Da, finščina je uradni manjšinski jezik na Švedskem.
V: Ali je finščina indoevropski jezik?
O: Ne, finščina ni indoevropski jezik. Je eden od štirih nacionalnih jezikov v Evropi, ki ni indoevropski jezik.
V: Kateri so drugi uralski jeziki poleg finščine?
O: Poleg finščine sta uralska jezika tudi estonščina in madžarščina.
V: Kaj je baskovščina?
O: Baskovščina je še en evropski jezik, ki ni indoevropski jezik.
V: Ali je finščina v kakšni povezavi z drugimi jeziki?
O: Finščina spada v družino uralskih jezikov, v kateri so tudi estonščina, madžarščina in samijski jeziki. Ti jeziki imajo nekaj podobnosti, vendar niso povezani z indoevropskimi jeziki, kot so angleščina, francoščina ali nemščina.
