Myriapoda

Myriapoda je podvrsta členonožcev. Vanj spadajo stonoge, stonoge in druge. Skupina šteje 13.000 vrst, ki so vse kopenske. Njihovo ime pove, da imajo veliko nog. V resnici ima ena od njih več kot 750 nog (Illacme plenipes), nekatere pa imajo manj kot deset nog.

Fosilni zapisi miriapodov segajo v pozni silur, čeprav molekularni dokazi kažejo, da so se razvili v obdobju kambrija. Obstajajo kambrski fosili, ki so podobni miriapodom.

Struktura

Miiriopodi imajo en par anten in večinoma preproste oči. Ustni deli so na spodnji strani glave, . Na zgornji ustnici sta "epistom" in labrum, na spodnji ustnici pa par zgornjih čeljustnic. Znotraj ust je par spodnjih čeljustnic. Myriapodi dihajo s spirakulami, ki so povezane s trahealnim sistemom, podobnim tistemu pri žuželkah.

Razvrstitev

Veliko se je razpravljalo o tem, katera skupina členonožcev je najbolj sorodna Myriapoda. Po hipotezi Mandibulata je Myriapoda sestrski takson skupine Pancrustacea, ki jo sestavljajo raki in šesteronožci. Po hipotezi Atelocerata je najbližji takson Hexapoda, po hipotezi Paradoxopoda pa je najbližji takson Chelicerata. Slednjo hipotezo, čeprav jo podpira le nekaj morfoloških znakov, podpirajo številne molekularne študije.

Poznamo štiri razrede živih mrličev: Chilopoda (stonoge), Diplopoda (stonoge), Pauropoda in Symphyla. Skupno je približno 12.000 živečih vrst. Medtem ko je vsaka od teh skupin miriapodov domnevno monofilska, so odnosi med njimi manj gotovi.

Stonoge

Stonoge spadajo v razred Chilopoda. So hitre, plenilske in strupene, lovijo pa predvsem ponoči. Obstaja približno 3.300 vrst, od majhnih Nannarup hoffmani (manj kot pol palca, približno 12 mm) do velikanskih Scolopendra gigantea, ki lahko presežejo 30 centimetrov.

Stonoge

Stonoge spadajo v razred Diplopoda, kjer ima večina segmentov dva para nog. To se je zgodilo zato, ker se je vsak par telesnih segmentov zlil (združil) v eno enoto, zaradi česar so videti, kot da imajo dva para nog na segment.

So počasnejše od stonog, hranijo pa se z listno steljo in detritom. Opisanih je bilo približno 8000 vrst, kar morda predstavlja manj kot desetino resnične svetovne raznolikosti stonog. Ena od vrst, Illacme plenipes, ima največje število nog med vsemi živalmi, kar 750. Stonoge imajo običajno od 36 do 400 nog. Stročnice so veliko krajše in se lahko zvijejo v kroglico, kot so to storži.

Symphyla

Na svetu je znanih približno 200 vrst simfilanov. Podobni so stonogam, vendar so manjši in prosojni. Veliko jih živi kot talna favna, nekatere pa živijo tudi na drevesih. Mladiči imajo šest parov nog, vendar v večletnem življenju ob vsakem izleganju dodajo dodaten par, tako da ima odrasla vrsta dvanajst parov nog.

Pauropoda

Pauropoda je še ena majhna skupina majhnih miriapodov. Običajno so dolgi od 0,5 do 2,0 mm in živijo v zemlji na vseh celinah razen na Antarktiki. Opisanih je več kot 700 vrst. Domnevajo, da so sestrska skupina stonogam, in imajo hrbtne tergite združene čez pare segmentov, podobno kot pri stonogah, kjer je združitev segmentov popolnejša.