Prilagodljivo sevanje
Adaptivno sevanje je hitro evolucijsko sevanje. Gre za povečanje števila in raznolikosti vrst v vsaki liniji. Pri tem nastane več novih vrst, ki živijo v širšem spektru habitatov.
Nekatere opredelitve ga opredeljujejo v smislu enega samega klada: "Adaptivno sevanje je hitro širjenje novih taksonov iz ene same predniške skupine". Vendar pa je v najbolj presenetljivih primerih, kot se je zgodilo v triasu po največjem izumrtju v zgodovini Zemlje, hitro radiacijo doživelo več rodov hkrati. To mora biti povezano z razpoložljivostjo ekoloških niš in relativno odsotnostjo konkurence.
Ediakarska biota je bila posledica zgodnje radiacije metazojev. Največje sevanje je bilo na začetku kambrskega obdobja, ko se je razvila večina živalskih vrst: glejte Seznam živalskih vrst.
Ob relativni odsotnosti konkurence se skupine diverzificirajo, da zapolnijo razpoložljive habitate in niše. To je evolucijski proces, ki ga poganja naravna selekcija.
Izraz je uvedel in o njem razpravljal George Gaylord Simpson, paleontolog, ki je prispeval k sodobni evolucijski sintezi. Drugi tega izraza raje ne uporabljajo. Robert L. Carroll raje uporablja izraz veliki evolucijski prehodi, čeprav se je izkazalo, da bi vse ali večino teh prehodov lahko opisali tudi kot prilagoditvene radiacije. Drugi uporabljajo izraze, kot sta makroevolucija ali celo megaevolucija, kot da bi šlo za drugačne procese od tistih, ki potekajo pod ravnjo vrste. Del evolucijske teorije je, da vsi procesi potekajo na ravni populacij. Vsi pa se strinjajo, da se hitrost evolucije spreminja, ne glede na to, kako jo merimo.
Razvoj ptičjih kljunov in načinov prehranjevanja je privedel do velikega povečanja števila vrst ptic. Danes živi vsaj 9 000 vrst ptic, kar je veliko več kot sesalcev.
Merjenje hitrosti sprememb
Pri evidentiranju časovnih razmikov se pojavljajo vrzeli v fosilnih zapisih, pogosto v tistih ključnih zgodnjih fazah, ko je njihovo število majhno, geografska razširjenost pa močno omejena. "V resnici obstajajo dolga obdobja v skoraj vsaki liniji, za katera fosilni zapisi ostajajo neznani". str. 297 Te vrzeli vplivajo na naše znanje o časovnih obdobjih ter spremembah oblike in delovanja telesa.
Kljub temu se zdi smiselno reči, da je bila hitrost sprememb presenetljivo hitra, če se v kratkem obdobju pojavi več izrazito novih linij. Primer je pojav novih skupin plazilcev v zgornjem triasu. Če izraz "plazilci" uporabimo v širšem smislu, so med temi skupinami dinozavri, pterozavri, Chelonia (želve), krokodilomorfni (zgodnji Crocodilia), fitozavri in nekoliko prej (srednji trias) ihtiozavri.
Te radiacije so se pojavile po velikem permsko-triasnem izumrtju, ki je končalo paleozoik. V triasu je bilo več manjših (a še vedno pomembnih) izumrtij. Na žalost je trias najslabši fosilni zapis v celotnem mezozoiku.
Vzroki
Inovacije
Razvoj nove lastnosti lahko skupini omogoči diverzifikacijo, saj omogoča nove načine življenja. Najbolj presenetljiv primer je cepljivo jajčece, ki se je razvilo pri zgodnjih amniotih in je vretenčarjem omogočilo, da so prodrli na kopno. Klejdno jajčece se je moralo razviti v zadnjem devonu ali zgodnjem karbonu. Dvoživke, ki so se razvejale pred tem dogodkom, še vedno odlagajo jajca v vodo, zato so omejene pri izkoriščanju kopenskih okolij.
Primer bolj skromne inovacije je razvoj četrtega zobnega zobnika pri sesalcih. Ta lastnost omogoča, da se močno poveča obseg živil, s katerimi se lahko prehranjujejo. Evolucija te lastnosti je tako povečala število ekoloških niš, ki so na voljo sesalcem. Ta lastnost se je v kenozoiku večkrat pojavila v različnih skupinah in vsakič ji je takoj sledila prilagoditvena radiacija. Pri pticah je evolucija letenja odprla nove možnosti in pojavili sta se vsaj dve veliki prilagoditveni radiaciji (ena pred izumrtjem K/T in druga po njem). Še bolj presenetljiva je bila evolucija letenja žuželk, ki je v mezozoiku povzročila ogromno radiacijo. Nato so te skupine žuželk razvile načine prehranjevanja s cvetočimi rastlinami. Zdaj jih je precej več kot vseh drugih oblik živalskega življenja.
Priložnost
Do prilagoditvenega sevanja pogosto pride, ko organizmi vstopijo v okolja z nezasedenimi nišami, kot je na primer novo nastalo jezero ali izolirana veriga otokov. Kolonizirajoče populacije se lahko hitro diverzificirajo in izkoristijo vse možne niše. Priložnosti se pojavijo, ko nastanejo kopenski mostovi med območji, ki so bila prej ločena, in kadar koli vrste pridejo na novo mesto na svetu.
V Viktorijinem jezeru, izoliranem jezeru, ki je nastalo pred kratkim v afriški razpoklinski dolini, se je v 15.000 letih iz ene starševske vrste izoblikovalo več kot 300 vrst rib vrste cichlid.
Prosti otoki
Na Havajskih otokih, ki merijo približno 6.500 kvadratnih milj (17.000 km2), živi najrazličnejša zbirka drozofilnih mušic na svetu, od deževnih gozdov do gorskih travnikov. Poznamo približno 800 havajskih vrst drozofilov.
Študije kažejo jasen "pretok" vrst s starejših na novejše otoke. Obstajajo tudi primeri naseljevanja nazaj na starejše otoke in preskakovanja otokov, vendar so ti veliko redkejši. Z radioaktivnim datiranjem s kalijem/argonom so sedanji otoki nastali pred 0,4 milijona let (mya) (Mauna Kea) do 10mya (Necker). Najstarejši član havajskega arhipelaga, ki je še vedno nad morjem, je atol Kure, ki je datiran na 30 mio let. Sam arhipelag, ki je nastal zaradi premikanja pacifiške plošče čez vročo točko, je obstajal veliko dlje, vsaj do krede. Havajski otoki in nekdanji otoki, ki so zdaj pod morjem, sestavljajo verigo havajsko- cesarskih podvodnih gora, številne podvodne gore pa so gojzarji.
Vse avtohtone vrste drozofilov na Havajih očitno izvirajo iz ene same predniške vrste, ki je pred približno 20 milijoni let kolonizirala otoke. Kasnejše prilagoditveno sevanje je bilo spodbujeno s pomanjkanjem konkurence in široko paleto prostih niš. Čeprav bi bilo mogoče, da bi otok naselila ena sama breja samica, je bolj verjetno, da je šlo za skupino iz iste vrste.
Na havajskem arhipelagu so tudi druge živali in rastline, ki so doživele podobne, čeprav manj spektakularne prilagoditvene radiacije.
Množična izumrtja
Adaptivna sevanja pogosto sledijo množičnim izumiranjem. Po izumrtju ostane veliko niš praznih. Klasičen primer tega je zamenjava neavijskih dinozavrov ob koncu krede s sesalci v paleocenu.
1. Vrsta A se iz celine preseli na prvi otok. 2. Izolirana od celine se vrsta A razvije v vrsto B. 3. Vrsta B se preseli na drugi otok. 4. Vrsta B se razvije v vrsto C. 5. Vrsta C ponovno naseljuje prvi otok, vendar se zdaj ne more razmnoževati z vrsto B. 6. Vrsta C se razmnožuje z vrsto B. Vrsta C se preseli na tretji otok. 7. Vrsta C se razvije v vrsto D. 8. Vrsta D se preseli na prvi in drugi otok. 9. Vrsta D se razvije v vrsto E. Ta proces se lahko nadaljuje v nedogled, dokler ni dosežena velika raznolikost.
Velika sevanja
- Kambrijskaeksplozija: najslavnejša od vseh prilagoditvenih radiacij. Večina fitlov se je pojavila v kambreju ali tik pred njim.
- Letenje: vse oblike letečih živali so zelo uspešne
- Letenje pri žuželkah: Pterygota: največje število živečih vrst so leteče žuželke.
- Letenje pri pticah: izvor ptic: največje število kopenskih vretenčarjev.
- Zgornjetriasno sevanje dinozavrov.
- Zgornjekredna radiacija cvetočih rastlin.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je prilagodljivo sevanje?
O: Prilagoditveno sevanje je hiter evolucijski proces, ki povečuje število in raznolikost vrst v vsaki liniji, pri čemer nastane več novih vrst, ki živijo v večjem številu habitatov.
V: Kako deluje prilagodljivo sevanje?
O: Adaptivno sevanje deluje tako, da se skupine diverzificirajo, da bi zapolnile razpoložljive habitate in niše, kar je evolucijski proces, ki ga poganja naravni izbor.
V: Kdo je uvedel izraz "prilagodljivo sevanje"?
O: Izraz je uvedel in o njem razpravljal George Gaylord Simpson, paleontolog, ki je prispeval k sodobni evolucijski sintezi.
V: Ali se za adaptivno sevanje uporablja še kakšna druga terminologija?
O: Robert L. Carroll raje uporablja izraz veliki evolucijski prehodi, čeprav se je izkazalo, da bi lahko vse ali večino teh prehodov opisali tudi kot adaptivna sevanja. Drugi uporabljajo izraze, kot sta makroevolucija ali celo megaevolucija, kot da bi šlo za drugačne procese od tistih, ki potekajo pod ravnjo vrste.
V: Ali prilagoditveno sevanje poteka na ravni populacije?
O: Da, del evolucijske teorije je, da vsi procesi potekajo na ravni populacij.
V: Kateri je bil primer zgodnjega sevanja metazojev?
O: Ediakarska biota je bila primer zgodnjega sevanja metazojev.
V: Kdaj so se razvili največji živalski filari?
O: Največji živalski filmi so se razvili v obdobju kambrija, ko se je zaradi razpoložljivosti ekoloških niš in relativno majhne konkurence hkrati hitro razširila večina živalskih družin.
