Megaevolucija

Megaevolucija je izraz, ki opisuje najbolj dramatične dogodke v evoluciji. S tem ni mišljena drugačna vrsta evolucije, temveč evolucija, ki ima velikanski učinek. S tem ne mislimo, da so evolucijski procesi, ki pri tem sodelujejo, posebni, čeprav bi v nekaterih primerih lahko bili. Ker se beseda "makroevolucija" lahko uporablja za razmeroma skromne spremembe na ravni vrst in rodov, se beseda "megaevolucija" lahko uporablja za res ogromne spremembe.

Prilagoditveno sevanje ptic v spodnji kredi, teleostov v kredi, cvetočih rastlin v zgornji kredi, sesalcev v eocenu in moljev v kredi so presenetljivi primeri makroevolucije. Vendar so v zgodovini življenja še pomembnejši dogodki. Zanimiv seznam sta pripravila Maynard Smith in Szathmáry, ki sta ga poimenovala glavni prehodi v evoluciji. Seznam sta pripravila dvakrat.

Seznam iz leta 1999

Repliciranje molekul: sprememba v populacije molekul v protocelicah
Neodvisni replikatorji, ki vodijo do kromosomov
RNK kot gen in encim se spremeni v DNK gene in beljakovinske encime
Bakterijske celice (prokarionti) do celic z jedri in organeli (evkarionti)
Aseksualni kloni, ki vodijo v spolne populacije
Enocelični organizmi do gliv, rastlin in živali
Samostojni posamezniki, ki vodijo v kolonije z nerazmnožujočimi se kastami (termiti, mravlje in čebele).
Družbe primatov, ki so privedle do človeških družb z jezikom

O nekaterih od teh tem smo že razpravljali.

Številke od 1 do 6 na seznamu se nanašajo na dogodke, ki so zelo pomembni, vendar o njih vemo razmeroma malo. Vsi so se zgodili pred začetkom fosilnega zapisa (in večinoma zelo zgodaj) ali vsaj pred fanerozoikom.

Številki sedem in osem na seznamu sta drugačni od prvih šestih in ju drugi avtorji na splošno ne obravnavajo. Številka štiri je vrsta, ki je tradicionalna evolucijska teorija ne zajema: Izvor evkariontskih celic je verjetno posledica simbioze med prokarionti. To je vrsta evolucije, ki mora biti redek dogodek.

Primer

Kambrijska eksplozija ali kambrijsko sevanje je bilo razmeroma hitro pojavljanje večine glavnih živalskih vrst pred približno 530 milijoni let (mya) v fosilnem zapisu. To je klasičen primer megaevolucije. "Fosilni zapis dokumentira dva medsebojno izključujoča se makroevolucijska načina, ki ju ločuje prehodno ediakarsko obdobje".

Zdi se, da je bila večina organizmov pred približno 580 mio. leti preprosta. Sestavljeni so bili iz posameznih celic, ki so bile občasno organizirane v kolonije. V naslednjih 70 ali 80 milijonih let se je hitrost evolucije pospešila za red velikosti. Običajno hitrost evolucije merimo s hitrostjo izumiranja in nastajanja vrst, tukaj pa lahko rečemo, da so do konca kambrija obstajali vsi ali skoraj vsi filumi.

Raznolikost življenja je postala podobna današnji.

Kambrijska eksplozija je sprožila veliko znanstvenih razprav. Navidezno hitro pojavljanje fosilov v "prvobitnih plasteh" so opazili že sredi 19. stoletja, Charles Darwin pa je v tem videl enega glavnih ugovorov proti svoji teoriji evolucije z naravnim izborom.

Dickinsonia , ediakaranska žival s prešitim videzom.

Opabinia je veliko prispevala k zanimanju za kambrijsko eksplozijo.

Ediakarski fosil, ki je nastal, ko se je organizem zakopal pod mikrobno podlago.

Ta primerek Marrella kaže, kako jasni in podrobni so fosili iz lagerstätte Burgess Shale.

Fosilni trilobit. Ta primerek Olenoides serratus iz Burgessovega skrilavca je ohranil "mehke dele" - antene in noge.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je megaevolucija?

O: Megaevolucija je izraz, ki opisuje najbolj dramatične dogodke v evoluciji. Nanaša se na evolucijske procese, ki povzročijo ogromen učinek, kot je prilagoditveno sevanje ptic ali sesalcev.

V: Kaj sta Maynard Smith in Szathmáry navedla kot glavne prehode v evoluciji?

A: Maynard Smith in Szathmáry sta naštela osem glavnih prehodov v evoluciji, vključno z replicirajočimi se molekulami, ki vodijo do populacij molekul v protocelicah, spremembo RNK kot gena in encima v gene DNK in beljakovinske encime, bakterijske celice, ki vodijo do celic z jedri in organeli, nespolni kloni so se razvili v spolne populacije, enocelični organizmi so se razvili v glive, rastline in živali, samotarski posamezniki so se razvili v kolonije z nerazmnožujočimi se kastami (termiti, mravlje in čebele), družbe primatov so se razvile v človeške družbe z jezikom.

V: Ali lahko tradicionalna evolucijska teorija pojasni nastanek evkariontskih celic?

O: Ne, tradicionalna evolucijska teorija ne more pojasniti nastanka evkariontskih celic. Menijo, da mora biti ta vrsta evolucije redek dogodek, ki je verjetno posledica simbioze med prokarionti.

V: Ali je vseh osem postavk na seznamu nastalo pred začetkom fosilnega zapisa?

O: Da, vseh osem postavk na seznamu Maynarda Smitha in Szathmáryja je iz obdobja pred začetkom fosilnega zapisa ali vsaj pred fanerozojskim eonom.

V: Ali se "megaevolucija" nanaša samo na velike spremembe?

O: Da, "megaevolucija" se lahko uporablja za res velike spremembe, medtem ko se "makroevolucija" lahko nanaša na skromnejše spremembe na ravni vrst ali rodov.

V: Ali obstajajo primeri makroevolucije?

O: Da, nekateri primeri makroevolucije vključujejo prilagoditveno radiacijo ptic v obdobju spodnje krede, teleostov v obdobju krede, cvetočih rastlin v obdobju zgornje krede, sesalcev v obdobju eocena in moljev v obdobju krede.