Termiti: družbene žuželke, škoda na stavbah in ekološka vloga

Termiti spadajo v podred družbenih žuželk Isoptera. Včasih jih napačno imenujemo "bele mravlje", saj mravlje spadajo v red Hymenoptera. Moderni taksonomi pogosto termite umeščajo v širši red Blattodea (skupaj s ščurki), vendar je izraz Isoptera še vedno v široki uporabi.

Tako kot mravlje ter nekatere čebele in ose so evsocialne živali. Termiti se večinoma hranijo z detritom, predvsem z lesom, listno steljo, zemljo ali živalskim gnojem. Po ocenah je okoli 4000 vrst (taksonomsko jih je znanih približno 2600). Približno 10 % je škodljivcev, ki lahko povzročijo resno strukturno škodo na stavbah, pridelkih ali gozdnih nasadih.

V subtropskih in tropskih regijah so termiti glavni škodljivci. Njihovo recikliranje lesa in drugih rastlinskih snovi je zelo pomembno za ekologijo. Poleg razgradnje celuloze pomagajo pri kroženju hranil, zračenju tal in oblikovanju zemeljskih struktur, kar vpliva na rodovitnost tal in razpoložljivost vode.

Življenjski cikel in kolonija

Kolonija termitov se začne, ko se krilati termiti (imenovani alati) rojevajo in parijo. Po parjenju padejo na tla in si odtrgajo krila. Samica poišče primeren kraj za začetek kolonije, samec pa ji sledi. Veliko vrst najprej gradi majhno podzemno gnezdo, iz katerega sčasoma zraste velika kolonija; nekatere vrste pa hitro razvijejo satovje ali površinske gomile.

Večina termitov vse življenje gnezdi pod zemljo, vendar termiti v Afriki in Avstraliji gradijo res velike gomile, ki so videti kot majhne gore in so lahko visoke več kot 20 metrov (glej spodnjo fotografijo). Te gomile pogosto vsebujejo zapletene sisteme prezračevanja, ki uravnavajo temperaturo in vlago notranjosti.

Družbena struktura in funkcije v koloniji

Termiti živijo v kolonijah, ki imajo v zrelih letih od nekaj sto do nekaj milijonov osebkov. So odličen primer samoorganiziranih sistemov, ki uporabljajo inteligenco roja. S sodelovanjem izkoriščajo vire hrane in okolja, ki posameznim žuželkam, ki delujejo samostojno, ne bi bili na voljo. Tipična kolonija vsebuje nimfe (polzrele mladiče), delavke, vojake in reproduktivne osebke obeh spolov, včasih tudi več matic, ki odlagajo jajca.

• Delavke: skrbijo za zbiranje hrane, hranjenje drugih članov kolonije, negovanje potomcev in vzdrževanje rovov. Pri mnogih vrstah so delavke neplodne samice in moški.
• Vojaki: specializirani za obrambo kolonije pred plenilci (npr. mravljami). Imajo povečane čeljusti ali kemične izločke, s katerimi odbijajo napadalce.
• Reproduktivni osebki: kralj in kraljica sta dolgotrajna; pri nekaterih vrstah lahko kraljica živi več desetletij in proizvaja milijone jajčec.
• Nimfe: razvijajo se v različne kaste; razvoj in usmeritev določajo prehrana, feromoni in okoljski dejavniki.

Prebava in simbioza

Termiti prebavljajo celulozo zahvaljujoč kompleksnim simbiozam v črevesju: prostoživeče prvone in bakterije ter pri določenih skupinah tudi glive (npr. glivarske termite, ki gojijo glive v posebnih komorah). Simbiotični mikroorganizmi razgrajujejo celulozo do enostavnejših sladkorjev, ki jih nato vsrkajo termiti. Sodelovanje s temi mikrobi je ključno za njihov življenjski slog in omogoča izkoriščanje hrane, ki je za večino drugih živali nedosegljiva.

Vloga v ekosistemu

Termiti igrajo več pomembnih ekoloških vlog:

• Razgrajujejo mrtvo rastlinsko snov in les, kar pospešuje kroženje hranil.
• Prispevajo k tvorbi tal in izboljšujejo strukturo tal ter poroznost, kar povečuje zadrževanje vode in rast rastlin.
• Služijo kot hrana številnim ptičem, plazilcem, sesalcem in drugim žuželkam.
• Pri nekaterih vrstah (npr. gojenje gliv) spodbujajo raznolikost mikrobioloških skupnosti.

Škoda in ukrepi za zaščito objektov

Čeprav je večina vrst ekološko koristnih, je manjši delež škodljivcev, ki napada lesene konstrukcije, vložke, tla in kmetijske pridelke. Termiti lahko povzročijo resno škodo na stavbah, še posebej na območjih brez primernih gradbenih barier.

Preprečevanje in obvladovanje vključuje:

• Gradnjo z neugodnimi materiali za termitov (npr. beton, jeklo) in fizikalne ovire proti vstopu v konstrukcijo.
• Odstranjevanje stikov med tlemi in lesom (še posebej v vlažnih pogojih) ter sušenje ali impregniranje lesa.
• Uporabo baiting-sistemov in zemeljskih kemičnih pregrad (izvajajo strokovne službe) ter redne inšpekcijske preglede.
• Profesionalno odstranjevanje gnezd ter ciljane tretmaje, saj samoiniciativen boj pogosto ne odpravi vira težave.

Razširjenost in raznolikost

Termiti so razširjeni predvsem v toplejših podnebjih: v subtropskih in tropskih regijah jih je največ, vendar se pojavljajo tudi v zmernem pasu. Nekatere vrste so pomembne tudi v kmetijstvu (tako pozitivno pri izboljševanju tal kot negativno kot škodljivci nasadov). Raznolikost vedenja, zgradbe gnezd in prehranskih strategij je velika, od posameznih podzemnih kolonij do ogromnih gomil in specializiranih simbioz (npr. gojenje gliv).

Termiti so torej bistveni del mnogih ekosistemov: hkrati so življenjsko pomembni razgraditelji in v določenih pogojih resen problem za človekove strukture. Razumevanje njihove biologije, vedenja in ekologije je ključno za ohranjanje narave ter učinkovito in varno upravljanje škodljivcev.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je znanstveno ime za termite?

V: V kateri red spadajo mravlje?

V: Koliko vrst termitov naj bi obstajalo?

V: Kje gnezdi večina termitov?

V: V kakšnem okolju živijo?

V: Kako je sestavljena tipična kolonija?

V: Kakšno vlogo imajo v ekologiji?

Išči po črki