Kloniranje
Klon je vsaka celica ali posameznik, ki je enak drugemu.
V biologiji je kloniranje postopek pridobivanja enega ali več genetsko enakih osebkov. Pri celih osebkih običajno pomeni namerno izdelavo identične kopije. To je bilo prvič doseženo pri sesalcih z znamenito ovco Dolly. Človeška enojajčna dvojčka sta naravna klona. Enako velja za potomce nespolnega razmnoževanja in vsakega partenogenetskega razmnoževanja, ki ne vključuje mejoze.
Kloniranje je naravno za nekatere živali, vendar je pri sesalcih redko. Izjema je devetpasovni oklepnik, ki običajno rodi identične četverčke.
V genetiki in celični biologiji se kloniranje nanaša predvsem na zaporedje DNK in posledično na vse druge makromolekule.
Kloni v celičnih linijah se pojavljajo, vendar je pri tem nekaj očitnih zadržkov. Spremembe DNK v kakršni koli obliki pomenijo, da hčerinske celice niso identične matičnim celicam. Običajno se med razvojem geni vklapljajo in izklapljajo, hčerinske celice pa se postopoma diferencirajo v zrele tkivne celice. Te niso enake prvotnim matičnim celicam, zato so kloni le v smislu, da izhajajo iz iste matične celice.
Laboratorijsko kopiranje molekule za izdelavo natančnih kopij se imenuje tudi kloniranje.
Ni povsem enako
Čeprav so kloni na začetku enaki, to morda ne bo ostalo tako. Enaka dvojčka imata vedno nekoliko različne fenotipe.
Čeprav sta enojajčna dvojčka genetsko skoraj enaka, je študija 92 parov enojajčnih dvojčkov iz leta 2012 pokazala, da enojajčni dvojčki že v zgodnjem razvoju ploda pridobijo več sto genetskih razlik. Vzrok za to so mutacije (ali napake pri kopiranju), ki se pojavijo v DNK vsakega dvojčka po razdelitvi zarodka. Ocenjuje se, da ima enojajčni dvojček v povprečju približno 360 genetskih razlik, ki so se pojavile v zgodnjem razvoju ploda. Vendar imajo te spremembe morda le malo praktičnega učinka. V praksi so enojajčni dvojčki videti in se obnašajo zelo podobno.
Drugi vzrok za razlike med enojajčnimi dvojčki je epigenetska sprememba. Te so posledica različnih okoljskih vplivov v življenju, ki vplivajo na to, kateri geni se vklopijo ali izklopijo. Študija 80 parov enojajčnih dvojčkov, starih od 3 do 74 let, je pokazala, da imajo najmlajši dvojčki razmeroma malo epigenetskih razlik. Število epigenetskih razlik narašča s starostjo. Petdesetletna dvojčka sta imela več kot trikrat več epigenetskih razlik kot triletna dvojčka. Največjo razliko sta imela dvojčka, ki sta svoje življenje preživela ločeno (na primer dvojčka, ki sta ju ob rojstvu posvojila dva različna starša). Vendar pa se nekatere značilnosti s starostjo dvojčkov bolj približujejo, na primer inteligenčni količnik in osebnost. Ta pojav ponazarja vpliv genetike na številne vidike človeških lastnosti in vedenja.
Klonirane vrste
- Krap: (Na Kitajskem je embriolog Tong Dizhou ustvaril prvo klonirano ribo na svetu, tako da je v jajčece samic krapov vstavil DNK iz celice samca krapa. Ugotovitve je objavil v kitajski znanstveni reviji.
- Miške: (1986) Miška je bila prvi sesalec, uspešno kloniran iz zgodnje embrionalne celice. Sovjetski znanstveniki Chaylakhyan, Veprencev, Sviridova in Nikitin so klonirali miško "Masha". Raziskava je bila objavljena v reviji "Biofizika", letnik ХХХII, številka 5, leta 1987.
- Ovce: Steen Willadsen: (1996) Iz zgodnjih embrionalnih celic. Megan in Morag[19] sta junija 1995 klonirali iz diferenciranih embrionalnih celic, ovco Dolly pa leta 1997 iz somatske celice.
- Opica: (2000) Tetra, od cepitve zarodka.
- Gaur: (2001) je bil prva klonirana ogrožena vrsta.
- Govedo: in beta samci 2001 in 2005, Brazilija.
- Mačka: CopyCat "CC" (samica, konec leta 2001), Little Nicky, 2004, je bila prva mačka, klonirana v komercialne namene.
- Pes: (Snuppy, samec afganistanskega hrta, je bil prvi klonirani pes.
- Podgana: (2003) Ralph, prva klonirana podgana.
- Mulec: (2003) Idaho Gem, mula, je bil prvi klon konjske družine.
- Konj: (2003) Prometea, samica haflingerja, je bila prvi klon konja.
- Vodni bivol: (Samrupa je bil prvi klonirani vodni bivol. Rodil se je na indijskem Nacionalnem inštitutu za raziskave diarij v Karnalu, vendar je pet dni pozneje umrl zaradi okužbe pljuč.
- Camel: (2009) Prva klonirana kamela.
- Makak, ki se prehranjuje z raki: (2018) Znanstveniki so prvič klonirali opico z uporabo celic darovalca, starejšega od zarodka.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kloniranje?
O: Kloniranje je postopek pridobivanja enega ali več genetsko enakih osebkov. Lahko se nanaša na namerno proizvodnjo identične kopije, kot pri ovci Dolly, lahko pa se nanaša na naravne klone, kot so človeški enojajčni dvojčki ali potomci nespolnega razmnoževanja.
V: Kako deluje kloniranje v genetiki in celični biologiji?
O: V genetiki in celični biologiji se kloniranje nanaša zlasti na zaporedje DNK in posledično na vse druge makromolekule. Spremembe DNK v kakršni koli obliki pomenijo, da hčerinske celice niso identične materinskim celicam. Običajno se med razvojem vklapljajo in izklapljajo geni, zaradi česar se hčerinske celice diferencirajo v zrele tkivne celice, ki niso identične prvotnim matičnim celicam.
V: Ali je kloniranje razširjeno med sesalci?
O: Kloniranje je naravno za nekatere živali, vendar je pri sesalcih redko. Izjema je devetpasovni oklepnik, ki običajno rodi identične četverčke.
V: Ali obstajajo laboratorijske tehnike za kloniranje molekul?
O: Da, laboratorijsko kopiranje molekule za izdelavo natančnih kopij se imenuje tudi kloniranje.
V: Ali so vsi kloni natančne kopije drug drugega?
O: Ne, zaradi sprememb v DNK hčerinske celice niso vedno natančne kopije matične celice, čeprav so bile prvotno pridobljene iz nje. Med razvojem se vklapljajo in izklapljajo geni, kar povzroča diferenciacijo med hčerinskimi celicami in prvotnimi matičnimi celicami, zato morda niso več natančne kopije druga druge.
V: Ali je ovca Dolly primer kloniranja?
O: Da, Dolly je bila slavno klonirana s tehniko, imenovano prenos jedra somatskih celic (SCNT). To je bil eden prvih uspešnih primerov kloniranja sesalcev v zgodovini.
