Westlothiana lizziae: zgodnji tetrapod in prehodni fosil
Westlothiana lizziae — zgodnji tetrapod in ključni prehodni fosil iz karbonskega obdobja (≈350 mio let), odkrit 1984 v East Kirktonu, West Lothian, Škotska.
Westlothiana lizziae je zgodnji tetrapod in velja za enega izmed ključnih prehodnih fosilov, ker združuje značilnosti dvoživk in zgodnjih amniotov.282 Njena zunanja podoba je površinsko podobna sodobnim kuščarjem, z dolgim telesom in repom ter relativno drobnimi končninami. Živel je v karbonskem obdobju; tradicionalne ocene so ga umestile pred približno 350 milijoni let, novejše geočasovne analize pa ga pogosto datirajo v srednji kasni Viséan, torej okoli 335–340 milijonov let.
Tipski primerek je bil odkrit leta 1984 v kamnolomu East Kirkton v Bathgatu na Škotskem. Ime izhaja po okrožju West Lothian, kjer je bil najden. Najdbe iz East Kirkton so izjemno dobro ohranjene in omogočajo detaljno preučitev okostja ter sklepov o življenjskem slogu.
Opis in anatomija
- Velikost: Žival je bila razmeroma majhna — ocenjuje se na približno 20 cm skupne dolžine (približno).
- Okostje: Lobanja je relativno nizka in podolgovata, z velikima očesnima jamama. Vretenca so še vedno polkoščena (plesiomorfne poteze), vendar so okončine že sorazmerno dobro razvite in primerne za hojo po kopnem.
- Prsti: Končnine najverjetneje nosijo običajno pet prstov (pentadaktilna uskladitev), kar je značilno za večino zgodnjih tetrapodov in pozneje za kopenske prikupne skupine.
- Zobje in prehrana: Zobje so preproste, stožčaste oblike, kar nakazuje na mesojedo ali insektivorno prehranjevanje v bližini vode ali na kopnem.
Pomen in taksonomska razprava
Westlothiana ima velik pomen pri razumevanju prehoda iz vode na kopno in izvora amniotov (skupine, ki je dala plazilom, pticam in sesalcem). Zaradi mešanice naprednih in primitivnih znakov jo nekateri paleontologi umeščajo kot stem-amniota (bližnjo sorodnico prvih amniotov), medtem ko drugi menijo, da gre za basalnega reptiliomorfa ali za bolj zapleteno vejo zgodnjih tetrapodov. Ta negotovost odraža dejstvo, da je prehod iz dvoživk v amniote postopno zapleten in da redki fosili, kot je Westlothiana, prinašajo delno razjasnitev, a ne dokončnih odgovorov.
Paleookoloxija in življenjski način
Plašč East Kirkton je bil verjetno sestavljen iz plitve vode, stoječih ali počasi tekočih stojišč, obdanih z bujnim rastlinjem in občasnimi vulkanskimi izbruhi ali usedlinami, ki so prispevale k dobri ohranitvi fosilov. Westlothiana je najverjetneje živela ob robovih vod, kjer je združevala kratke sprehode po kopnem in možnosti lova na velike vrste nevretenčarjev ali manjše vretenčarje. Njena morfologija nakazuje predvsem kopensko ali polkopensko življenje, ne pa izključno akvatičnega načina življenja.
Ohranitev in raziskave
Ti fosili so bili predmet več podrobnih anatomskih študij, vključno z najnovejšimi rentgenskimi in CT-analizami, ki so pomagale razkriti notranjo zgradbo lobanje in detajle vretenc. Takšne tehnologije so utrdile vlogo Westlothiane kot ključa za razumevanje zgodnjih faz razvoja kopenskih vretenčarjev.
Zaključek: Westlothiana lizziae ostaja eden od pomembnih fosilov za proučevanje prehoda med dvoživkami in amnioti. Njena kombinacija značilnosti ponuja vpogled v postopne prilagoditve na kopno in v razdolžja zgodnjega evolucijskega drevesa tetrapodov, medtem ko taksonomske razprave spodbujajo nadaljnje raziskave in nove analize.
Westlothiania v življenju
Ta vrsta je verjetno živela v bližini sladkovodnega jezera in je verjetno lovila druga majhna bitja, ki so živela v istem okolju. Bila je vitka žival s precej majhnimi nogami in dolgim repom.
Skupaj s Casinerijo, še enim prehodnim fosilom, najdenim na Škotskem, je eden najmanjših znanih terapodov, saj v odrasli dobi meri le 20 cm.
Zaradi svoje majhnosti je postal ključni fosil pri iskanju najzgodnejšega amniota, saj naj bi se jajca amniotov razvila pri zelo majhnih živalih. Obstajajo izpeljane (napredne) značilnosti, ki ga uvrščajo med amniote in ne med dvoživke. To so: nesklenjene gleženjske kosti, odsotnost labirintodontskega nagubanja dentina v zobeh, odsotnost ušesne zareze in na splošno majhna lobanja.
Dolgo telo in majhne noge so bile morda prilagojene na kopanje, podobno kot pri sodobnih kožekrilcih.
Filogenija
Zamisli o tem, kako naj bi Westlothiana uvrstili, so se razlikovale od bazalnega amniota do dvoživke Lepospondyl. Dejanski filogenetski položaj Westlothianie je negotov.
Iskati