Voluhar – opis, habitat, prehrana in življenjska doba
Spoznajte voluharja: opis, habitat, prehrana in življenjska doba. Izvedite o vrstah, navadah, plenilcih in preživetju od mladiča do odraslega.
Voluhar je majhen miši podoben sesalec. Je glodavec iz poddružine, imenovane Arvicolinae. Živijo v gozdovih in na travnikih. Voluharji imajo kompaktno telo, kratko repno pero in majhna ušesa, pogosto z gosto dlako, ki jim pomaga prenašati hladnejše razmere. Njihovi sekalci nenehno rastejo, zato jih morajo skobljati z rastlinami in semeni. Barva dlake se razlikuje glede na vrsto in zgodbo leta — običajno je rjava, siva ali rdečkasta, pri nekaterih vrstah bolj gosta in vodoodbojna.
Obstaja približno 155 vrst polhov. Vrste živijo v Evropi, Aziji, Severni Afriki in Severni Ameriki. Najbližji sorodniki voluharjev so lemingi in pižmovke, ki spadajo v isto poddružino. V rodovih, kot so Microtus, Arvicola in drugi, najdemo različne ekologije — od kopenskih poljskih voluharjev do vodnih voluharjev, ki živijo ob rekah in potokih.
Odrasli polhi, odvisno od vrste, so dolgi od 7,5 do 17,5 centimetra. Prehranjujejo se s semeni, travo in drugimi rastlinami ter žuželkami. V hladnejših obdobjih lahko hrano žvejo tudi iz korenin, lubja in gomoljev; nekatere vrste skladiščijo prihranke za zimo. Njihova prehrana je odvisna od razpoložljivosti hrane in se sezonsko spreminja.
Veliko živali lovi polhe, na primer sove, jastrebi, kojoti, lisice, podlasice, mačke in kače. Poleg teh običajnih plenilcev jim največjo nevarnost povzročajo tudi ptice roparice in številni mesojedi sesalci. Poluharji se pred plenilci branijo z uporabo podzemnih rovov, gostih pašnikov in hitrim premikanjem po uhojenih stezah; mnoge vrste se hitro izogibajo odprtim površinam in so najbolj aktivne ob mraku in ponoči.
Manjše vrste voluharic živijo povprečno od tri do šest mesecev. Te voluharice redko živijo dlje kot 12 mesecev. Večje vrste, kot je evropska vodna voluharica Arvicola, živijo dlje. Običajno poginejo v drugi zimi. Kar 88 % voluharjev umre v prvem mesecu življenja. Razmnoževanje je hitro: brejost traja običajno približno 20–25 dni, na vrsto pridejo po nekaj tednih starosti in lahko imajo več leg na leto; povprečno se rodi 3–10 mladičev, pogosto 4–6. Zaradi visoke smrtnosti mladičev in močnega plenilstva so populacije voluharjev pogosto kratkotrajno nihajoče.
Razmnoževanje in vedenje: Samice lahko skrbijo za več leg v enem sezonskem obdobju. Mladiči so ob rojstvu slepi in brezdlasni, hitro rastejo in v nekaj tednih dosežejo neodvisnost. Voluharji so večinoma socialno neodvisni, vendar nekatere vrste živijo v gostih kolonijah s kompleksnimi sistemom rovov in prehodov.
Vloga v ekosistemu in odnos z ljudmi: Voluharji so pomemben vir hrane za številne plenilce in igrajo vlogo pri prezračevanju tal, razmnoževanju semena ter razgradnji rastlinskih ostankov. Hkrati pa so pogosto škoditelji na kmetijskih zemljiščih, v sadovnjakih in okrasnih nasadih, saj lahko ob grizenju korenin in lubja povzročijo velike gospodarske izgube. Ukrepi za upravljanje populacij vključujejo kulturne prakse (odraščanje vegetacije ob robovih njiv), lovišča, fizične ovire ob deblih, pastirske metode in spodbujanje naravnih plenilcev.
Ohranjenost in opazovanje: Večina vrst voluharjev je občasno številčna in lokalno pogosta; nekatere vrste pa so zaradi izgube habitata, sprememb kmetijskih praks ali onesnaževanja ogrožene. Populacijski cikli voluharjev (letne in večletne nihanja) imajo pomembne posledice za celotne ekosisteme, saj vplivajo na razširjenost plenilcev in dinamiko rastlinskega pokrova. Za opazovanje voluharjev so koristni znaki, kot so steze, rovi, kupi zemlje in poškodovane rastline.
- Tipične značilnosti: kratko telo, kratka repna dolžina, gosti sekalci, okrogel obraz.
- Prehrana: semena, travnice, korenine, lubje, občasno žuželke.
- Življenjska doba: večinoma manj kot leto pri manjših vrstah; večje vrste lahko živijo 1–3 leta v divjini.
- Upravljanje škod: habitatne spremembe, pasti, zaščita sadnih dreves, spodbujanje plenilcev.
Če želite izvedeti več o posameznih vrstah ali prepoznati voluharja na vašem vrtu, opazujte steze, kopalne in krmne površine ter spremembe na rastlinah — to vam bo pomagalo določiti, katera vrsta je prisotna in kateri ukrepi so najustreznejši.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je voluhar?
O: Voluhar je majhen miši podoben sesalec, ki spada v poddružino glodavcev Arvicolinae.
V: Kje živijo voluharji?
O: Voluharji živijo v gozdovih in na travnikih ter jih najdemo v Evropi, Aziji, Severni Afriki in Severni Ameriki.
V: Kaj jedo voluharji?
O: Voluharji jedo semena, travo ali druge rastline in žuželke.
V: Kateri so najbližji sorodniki voluharjev?
O: Najbližji sorodniki voluharjev so lemingi in pižmovke, ki prav tako spadajo v isto poddružino.
V: Katere živali lovijo polhe?
O: Veliko živali lovi polhe, kot so sove, jastrebi, kojoti, lisice, podlasice, mačke in kače.
V: Kakšna je življenjska doba voluharjev?
O: Življenjska doba voluharjev se razlikuje glede na vrsto. Manjše vrste živijo povprečno od tri do šest mesecev, medtem ko večje vrste, kot je evropska vodna voluharica, živijo dlje.
Q. Koliko vrst voluharic obstaja?
A. Obstaja približno 155 vrst voluharjev.
Iskati