Hyperoliidae je družina majhnih do srednje velikih, živo obarvanih žab. Ima več kot 250 vrst v 19 rodovih. Sedemnajst rodov živi v podsaharski Afriki, preostali pa so razširjeni na Madagaskar in bližnje otoke. Veliko vrst je tesno povezano z vodnimi ali vlažnimi območji, a so mnoge tudi tipično drevesne ali grmovne oblike.

Izgled in prilagoditve

Hiperolide so dolge od približno 1,5 centimetra do 8 centimetrov. Številne vrste imajo gladko, svetlo vzorčasto kožo, ki je skoraj videti emajlirana. Pogosto so izrazito barvne in vzorce kože lahko močno variirajo tudi znotraj vrste — to povečuje zmedo pri plenilcih in je lahko pomembno pri izbiri partnerjev.

  • Mnoge vrste imajo razširjene prstne blazinice (priležne blazinice), ki jim pomagajo pri plezanju po listih in steblih.
  • Stopala so pogosto delno povezena s kožnimi režami (webbing), kar olajša gibanje v vegetaciji in plavanje pri nekaterih vrstah.
  • Seksične razlike: samci so pogosto manjši in imajo razvite glasovne vrečke za klicanje.

Življenjski prostor in vedenje

Večina hiperolidov je arborealna — prebivajo na rastlinju v bližini vode, zlasti v trstju, šibju in gozdnih jasah. Nekatere vrste pa so prilagojene življenje na tleh, med njimi več vrst rodu Kassina, ki se gibljejo s hojo ali tekom in ne s skakanjem. Večina vrst je nočno aktivnih in se oglašajo s specifičnimi samčjimi klici ob začetku in med deževno sezono.

Prehrana je zelo raznolika. Med zanimive primere spadata Tornierella, ki se prehranjuje s polži, in Afrixalus fornasinii, edina kopenska žaba v družini, za katero je znano, da se prehranjuje z jajčeci drugih vrst anuranov. Nekateri rodovi so specializirani za manjše žuželke, drugi pa so oportunistični plenilci.

Razmnoževanje in razvoj

Razmnoževanje v tej družini se običajno začne na začetku deževne sezone, ko se žabe zberejo na mestih razmnoževanja. Večina hiperolidov odlaga jajčeca v vodo ali na rastlinje nad vodo. Nekateri rodovi, na primer Afrixalus, so znani kot »leaf-folding« žabe — samice odlagajo jajčeca na liste in jih zavijejo, da zaščitijo zarodek pred izsušitvijo in plenilci, jajčeca pa se po izvalitvi spustijo v vodo kot ličinke.

Klopi so ličinke ribniškega tipa z velikimi hrbtnimi plavutmi na repu (t. i. pulci), ki se razvijajo v vodi, dokler ne preidejo v kopenske oziroma drevesne mladike. Trajanje larvnega stadija je odvisno od vrste in temperature okolja.

Fosili in evolucija

Fosilni hiperolidi niso znani, zato je večino vedenja o njihovi evoluciji mogoče sklepati iz primerjav sodobnih vrst in molekularnih študij, ki kažejo sorodstveni odnos z nekaterimi drugimi afriškimi družinami žab.

Ogroženost in varstvo

Stanje vrst v družini Hyperoliidae je pestro: nekatere so pogoste in dobro prilagojene naseljenim območjem, druge pa so omejene na majhna življenjska okolja in so ranljive. Glavne grožnje vključujejo:

  • izgubo habitata zaradi kmetijstva, sečnje gozdov in urbanizacije,
  • onesnaževanje vodnih teles,
  • vpliv invazivnih vrst in sprememb podnebja,
  • bolezni, na primer glivične okužbe (chytridiomycosis), ki prizadenejo številne amfibije po svetu.

Zaščitne ukrepe vključujejo ohranjanje mokrišč in gozdnih habitatov, spremljanje populacij ter izobraževanje lokalnih skupnosti. Nekatere vrste so predmet naravovarstvenih programov in jih varujejo tudi v botaničnih vrtovih oziroma živalskih vrtovih.

Zanimivosti

  • Mnoge vrste so izjemno barvite — barve in vzorci služijo kot opozorilo plenilcem ali kot način prikritja v vegetaciji.
  • Glasovi samcev so lahko zelo raznoliki in so pogosto glavni način prepoznavanja vrst v naravi.
  • Kot pri mnogih amfibijah so hiperolidi dober indikator zdravja ekosistemov, saj so občutljivi na spremembe v okolju in onesnaženje.