Paglavec: življenjski cikel, razvoj in prehrana dvoživk

Osnovno o paglavcih

Klopotec ali polžek je mlada žaba, ki diha in živi v vodi. Paglavci so vodna larvalna faza dvoživk (žab, krastač in nekaterih drugih skupin) in se običajno izležejo iz jajčec, ki jih samica odloži v stoječo ali počasi tekočo vodo.

Velikost, barva in oblika paglavcev se med vrstami zelo razlikujejo. Nekateri so majhni in prozorni, drugi robustni s temnimi vzorci. Vloga paglavcev v ekosistemu je pomembna: prispevajo k pretoku energije med rastlinami in plenilci ter sodelujejo pri kroženju hranil v vodi.

Jajca in zgodnji razvoj

Izležejo se iz majhnih jajčec, ki jih mati odloži v ribnik ali jezero. Žabja jajca so pogosto v želatinastih skupkih, jajca krastač pa so speljana v dolgih vrvicah. V vsakem jajcu je dovolj hrane za 21 dni. Dejanska dolžina časa, ki jo paglavec živi v jajčnem stadiju ali odvisnost od lastnih rezerv, je odvisna od vrste in zunanjih dejavnikov, kot so temperatura in hrana.

Življenjski cikel in metamorfosa

Po izvalitvi paglavci sprva dihajo z zunanjimi ali notranjimi škrgami in večino časa preživijo v vodi. Po nekaj tednih jim začnejo rasti zadnje noge, nato pa še sprednje. Kmalu zatem začnejo dihati zrak in izgubljajo rep. Postanejo večje in v nekaj mesecih odrasejo. Trajanje larvalne faze je zelo različna — pri nekaterih vrstah je to le nekaj tednov, pri drugih lahko traja več let.

V stadiju paglavca v življenjskem ciklu dvoživk večina diha z zunanjimi ali notranjimi škrgami. Do prehoda v odraslost običajno nimajo rok ali nog. Imajo velik, sploščen rep, s katerim plavajo s "stranskim valovanjem" (od strani do strani), podobno kot večina rib.

Ko paglavec dozori, se spreminja tako, da mu postopoma rastejo okončine, običajno najprej zadnje. Nato postopoma izgubi rep zaradi programirane celične smrti (apoptoze). Pljuča se razvijejo v času razvoja nog: paglavci v poznih fazah razvoja so pogosto ob površini vode, kjer dihajo zrak. V zadnjih fazah se usta paglavca spremenijo iz majhnih ust na sprednjem delu glave v velika usta, ki so enako široka kot glava. Črevesje se skrajša, da se prilagodi novi prehrani.

Hormoni ščitnice, predvsem tiroksin, igrajo ključno vlogo pri uravnavanju metamorfoze — povzročijo širok niz celičnih in tkivnih sprememb, ki vodijo od vodnega paglavca do kopenske ali polvodne odrasle žabe.

Prehrana paglavcev

Večina vrst paglavcev se prehranjuje le z rastlinami. Paglavci pogosto strgajo alge s kamnov in rastlin ali filtrirajo droben organski material iz vode. Nekatere vrste paglavcev se prehranjujejo z rastlinami in živalmi, tudi z drugimi manjšimi paglavci. Nekatere vrste so vsejedi in se prehranjujejo z detritom in manjšimi paglavci, če so na voljo.

Obnašanje pri prehranjevanju se spreminja z razvojem: mladi paglavci so pogosto rastlinojedi, medtem ko so paglavci kasnejših faz ali nekateri posebni tipi lahko bolj mesojedih ali celo kanibalističnih. Prehrana vpliva na hitrost rasti in čas metamorfoze — pri obilici hrane se paglavci lahko hitreje razvijejo.

Raznolikost, prilagoditve in izjeme

• Obstajajo vrste z zelo dolgim larvalnim obdobjem (več let) in vrste z izredno hitrim prehodom v odraslost (nekoliko tednov).
• Neotenija: pri nekaterih sorodnih skupinah (npr. nekatere vrste salamanderjev) posamezniki ohranijo značilnosti mladosti (škrge) tudi kot odrasli in tako ostanejo vodni. To se pri večini žab pojavlja redkeje, a obstajajo primeri, ko odrasla oblika ostane prilagojena vodi.
• Prilagoditve na okolje, kot so barvanje, hitrost plavanja, oblika ust in črevesja, so tesno povezane s prehranskimi viri in koti ekološke niše.

Pomen v ekosistemu in grožnje

Paglavci so ključni člen v prehranjevalnih verigah: s prehranjevanjem alg nadzorujejo rast algnega pokrova, hkrati pa služijo kot hrana ribam, pticam, žuželkam in drugim plenilcem. S tem vplivajo na kakovost vode in kroženje hranil.

Grožnje paglavcem vključujejo izgubo habitatov (izsuševanje ribnikov, aktivnosti človeka), onesnaževanje in škodljive kemikalije ter invazivne vrste. Tudi bolezni, kot je glivična okužba, lahko povzročijo velike upade populacij dvoživk. Zaradi teh pritiskov so nekatere vrste v porastu ali upadu, zato je ohranjanje naravnih vodnih habitatov in spremljanje stanja populacij pomembno za zaščito dvoživk.

Zaključek

Paglavci so fascinantna in raznolika faza v življenjskem ciklu dvoživk, ki vključuje dramatične anatomske in fiziološke spremembe, prilagoditve prehranjevanja in pomembno vlogo v vodnih ekosistemih. Razumevanje njihove biologije pomaga pri ohranjanju vrst in ohranjanju zdravih vodnih habitatov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je paglavec?

V: Kako diha paglavec?

V: Kje živijo paglavci?

V: V čem se žabja jajca razlikujejo od jajc krastač?

V: Kaj je v jajcih žab in krastač?

Išči po črki