Tasmanski vrag
Tasmanski hudič (Sarcophilus harrisii) je mesojed sesalec. Je močerad, kar pomeni, da ima majhno vrečo, v kateri nosi svoje mladiče. Je največji mesojed na svetu. Je nočni sesalec, kar pomeni, da podnevi spi, ponoči pa je buden. Tasmanski hudiči zdaj živijo le še v Tasmaniji, otoški zvezni državi Avstralije.
Hudič je velik kot majhen pes, ima široko glavo in kratek rep. Samci lahko tehtajo 12 kg in so visoki 30 cm. Ima črn kožuh in se oglaša z glasnim in zelo strašljivim piskanjem. Lovi druge živali in se hrani tudi z mrtvimi živalmi. Hudiček ima močne zobe in čeljusti ter poje ves svoj plen, tudi kosti in krzno.
Tasmanski hudič je na avstralski celini izumrl pred približno 3.000 leti - pred evropsko naselitvijo leta 1788. Na Tasmaniji so jih lovili. V tridesetih letih 20. stoletja je družba Van Dieman's Land Company ponujala 25 centov za vsakega ubitega samca in 35 centov za vsako samico. Leta 1941 so postali uradno zaščiteni.
Bolezen
Leta 1996 so hudički začeli zelo bolehati in nato umirali z velikimi tumorji na obrazu. Bolezen tumorjev na obrazu hudičev je močno zmanjšala število hudičev in zdaj ogroža njihovo preživetje. Na nekaterih območjih je bilo 85 % hudičev obolelih za to boleznijo. V krajih, kjer so tumorje opazili najprej, se je število hudičev zmanjšalo za 95 %. Tumor se širi z ugrizom. Ker so vsi hudiči tesno povezani (premalo genetske raznolikosti), se tumorske celice ne pojavijo kot nove, zato se hudičev imunski sistem proti njim ne bori. Maja 2008 je bil tasmanski hudič uvrščen na seznam ogroženih vrst. Vlada Tasmanije poskuša izvajati programe za zmanjšanje vpliva bolezni. Ujetih je bilo približno 60 hudičev brez bolezni, ki naj bi jih obdržali kot skupino brez tumorjev za ponovno vzrejo. Znanstveniki so iskali načine, kako bi hudičem zagotovili odpornost, vendar do zdaj to ni bilo uspešno.
Nove raziskave so pokazale, da imajo hudiči otroke vedno prej, saj so se včasih razmnoževali pri dveh letih, zdaj pa se razmnožujejo pri enem letu. Včasih so imeli hudiči otroke vsako leto tri leta, zdaj pa umirajo, še preden lahko ustvarijo drugo leglo (družino).
Bolezen tumorja obraza
Genetika
Diabli imajo majhno genetsko raznolikost, kar je v skladu z "učinkom ustanovitelja". To pomeni, da se je majhno število živali nekoč iz Avstralije naselilo na Tasmanijo. Zato je bila njihova genetska raznolikost veliko manjša kot pri starševski populaciji. Bolezen, kot je sedanja, se je morda že zgodila in zmanjšala populacijo na majhno število. Te dogodke imenujemo "ozka grla populacije". Majhna populacija, ki je manj raznolika, je vedno izpostavljena izumrtju, saj nobena od živali morda ni odporna na okužbo.
Njegov genom je leta 2010 sekvenciral inštitut Wellcome Trust Sanger Institute. Obstaja nekaj upanja za njihovo preživetje, saj so bile od leta 2005 najdene tri samice, ki so delno odporne na bolezen.
Kariotip samca tasmanskega hudiča.
Slike
· 
Razširjenost tumorjev je prikazana z rdečo barvo
· 
Baby Tasmanski hudič
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je tasmanski hudič?
O: Tasmanski hudič je mesojedi močerad, ki živi na Tasmaniji in je največji mesojedi močerad na svetu.
V: Kaj pomeni biti nočni?
O: Nočni tip pomeni, da je tasmanski hudič ponoči buden, podnevi pa spi.
V: Kako je videti tasmanski hudič?
O: Tasmanski hudič je velik kot majhen pes, ima široko glavo, kratek rep in črno dlako. Samci lahko tehtajo do 12 kg in so visoki 30 cm.
V: Kakšen zvok povzroča tasmanski hudič?
O: Tasmanski hudič se oglaša z glasnim in zelo strašljivim piskanjem.
V: S čim se hrani tasmanski hudič?
O: Tasmanski hudič lovi druge živali in se hrani tudi z mrtvimi živalmi. Ima močne zobe in čeljusti ter poje ves svoj plen, tudi kosti in krzno.
V: Zakaj je tasmanski hudič izumrl na avstralski celini?
O: Tasmanski hudič je na avstralski celini izumrl pred približno 3 000 leti, preden se je leta 1788 naselila Evropa. Na Tasmaniji so jih lovili.
V: Kdaj je postal tasmanski hudič uradno zaščiten?
O: Tasmanski hudič je postal uradno zaščiten leta 1941, potem ko so ga na Tasmaniji dolga leta lovili.
