Lascaux: prazgodovinske jamske poslikave v dolini Vézère, Francija
Odkrijte Lascaux: izjemne prazgodovinske jamske poslikave v dolini Vézère (Francija) — UNESCO dediščina z realističnimi upodobami velikih živali in paleolitsko umetnostjo.
Lascaux je ime za jamo v dolini Vézère v jugozahodni Franciji. Jama Lascaux je znana po svojih jamskih poslikavah.
V bližini vasi Montignac v departmaju Dordogne je več jam. V eni od teh jam je nekaj najbolj znanih zgornjepaleolitskih umetnin. Večina slik je realističnih podob velikih živali. Za mnoge od teh živali je iz fosilnih dokazov znano, da so takrat živele na tem območju. Leta 1979 je bilo najdišče Lascaux pod imenom Dolina Vézère uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Odkritje in datiranje
Jamo Lascaux so leta 1940 odkrili štirje domačini — stari med odraščajočimi najstniki — ko je eden od njih opazil odprtino in se spustil vanjo. Po odkritju so arheologi kmalu razkrili bogastvo poslikav, ki izvirajo iz zgornjega paleolitika, večinoma iz magdalenske kulture. Radiokarbonsko datiranje in primerjalna raziskovanja postavijo nastanek poslikav približno v časovno območje med približno 17.000 in 20.000 leti pred našim štetjem, čeprav se ocene lahko razlikujejo glede na posamezne motive in načine merjenja.
Opis poslikav
V jamah so upodobljene predvsem večje živali: uroks (divji govedi), bivoli, konji, jelini, bizoni in manj pogosto ptiči, ribe ali abstraktni znaki. Najbolj znane kompozicije so:
- Velika dvorana volov (La Salle des Taureaux) — impozantne figure volov in bizonov, pogosto predstavljene v gibanju;
- Osrednja ladja in prehodne galerije — kompozicije konj in jelenov, izkoriščanje reliefnih površin skal za tridimenzionalni učinek;
- Prepad (The Shaft) — ena najbolj skrivnostnih prizorov, kjer se pojavljajo antropomorfna figura, razbite živalske podobe in geomagnetni znaki.
Poslikave so pogosto realistično izvedene, z natančnim poznavanjem anatomije živali, s kontrasti barv in uporabo naravnih reliefov v steni, kar daje motivom občutek globine in gibanja.
Tehnike in materiali
Prav tako kot druge paleolitske stenske umetnosti so tudi Lascaux poslikave ustvarjali z barvili iz naravnih mineralov: rdeča in rumena oksidna barvila (okri), hematit, ter črna barva iz manganovega oksida in oglja. Umetniki so barvo nanašali z rokami, krpami, krtačkami iz živalskih dlak ali s pihanjem pigmenta skozi votle kosti ali roke, kar je omogočalo nežne prehode in senčenje. Včasih so izkoriščali tudi razpoke in izbokline v skali za poudarjanje oblik.
Varstvo in replike
Prvotno odprtost za javnost po drugi svetovni vojni je prinesla številne obiskovalce, kar je spremenilo mikroklimo jame. Povišan CO2, vlaga, spremembe temperature in mikrobiološki napadi (alge, plesni, bakterije) so začeli poškodovati poslikave. Leta 1963 so javni ogled jame zaprli, da bi preprečili nadaljnjo propadanje.
Ker je original nedostopen širši javnosti, so v bližini Montignaca zgradili verige replika:
- Lascaux II (odprto 1983) — natančna replika dveh glavnih dvoran, namenjena obiskovalcem, ki želijo videti reprodukcije v realnem merilu;
- Lascaux IV — sodoben interpretacijski center (Centre International de l'Art Pariétal), odprt leta 2016, ki vključuje digitalne reprodukcije, izobraževalne razstave, razlago tehnik in pomena jamske umetnosti ter stanje ohranjanja.
Dostop do same originalne jame je omejen na znanstvene raziskave in strogo nadzorovane obiske strokovnjakov, ob strogih pogojih varovanja mikroklime.
Pomen in razlage
Lascaux predstavlja enega izmed najpomembnejših primerov evropske paleolitske umetnosti in je ključnega pomena za razumevanje zgodnjih vizualnih tradicij človeka. Interpretacije motivov so različne: eni raziskovalci menijo, da gre za lovske rituale ali magične prakse, drugi vidijo v njih zapise o sezonskih ciklih, mitološke prikaze ali kompleksne simbolne sisteme. Prisotnost antropomorfnih figur in abstraktnih znakov daje poslikavam dodatno simbolno globino, ki še vedno spodbuja razprave med arheologi, etnografi in zgodovinarji umetnosti.
Obisk in praktične informacije
Originalna jama Lascaux ni odprta za redne oglede; obiskovalcem so na voljo replike in interpretacijski center. Pred obiskom je priporočljivo preveriti aktualne odprtostne ure in možnosti vodenih ogledov, saj se ponudba lahko spreminja. Montignac je od Périgueuxa oddaljen približno 40 kilometrov, od Sarlat-la-Canéda pa približno 25 kilometrov, kar olajša dostop obiskovalcev iz glavnih turističnih središč regije.
Raziskave in posegi za ohranitev nadaljujejo, saj Lascaux ostaja dragocen vir znanja o zgodnjih oblikah človeške ustvarjalnosti in življenjskega sveta pred tisočletji.
Jamsko slikarstvo v Lascauxu.
Datiranje
Žal nobena od barv, uporabljenih v Lascauxu, ne temelji na premogu. Zato neposredna datacija slik ni mogoča. Kljub temu je bil Lascaux eno prvih najdišč, kjer so uporabili radiokarbonsko datiranje. Tako je bil premog v ognjiščih datiran na obdobje pred približno 17.000 leti. Sam H. Breuil je menil, da je najdišče starejše, staro približno 31.000 do 22.000 let.
Norbert Anjoulat je preučil slog in temo slik ter ugotovil, da so te bližje Solutréenu kot Magdalénienu.
Obstajajo nekatera nesoglasja glede zmenkovanja s spletnim mestom. Zdi se, da so slike nastale pred 17.000 do 15.000 leti. V jami so bili najdeni tudi artefakti, ki se zdijo starejši. Prvotna datacija je bila približno 26.000 let nazaj.
Večina arheologov meni, da je starost približno 17.000 let točna, in sicer iz naslednjih razlogov:
- Zdi se, da so vse slike približno enako stare.
- Ni bil najden noben predmet, ki bi omogočal datiranje poslikav na 22.000 let ali več.
- V jami najdeno orodje ustreza tistemu, ki so ga uporabljali pred 17.000 do 15.000 leti.
- Vse radiokarbonske datacije kažejo na starost pred približno 17.000 leti, kar ustreza zgornjim ugotovitvam.
Odkritje in težave
Jame so odkrili leta 1940. Do leta 1955 jih je vsak dan obiskalo približno 2000 ljudi. Leta 1968 so prvotno jamo zaprli za javnost in namestili klimatsko napravo. Jamske poslikave so bile restavrirane, replike več poslikav pa so nastale v drugih jamah v bližini, znanih kot Lascaux II in Lascaux III. Danes prvotna jama ni več dostopna javnosti.
Leta 2000 se je pojavila še ena težava: V prvotni jami so začele rasti določene vrste gliv. Te so izredno odporne na običajne fungicide, ki se uporabljajo, celo na formaldehid. Gliva živi v simbiozi z bakterijo, ki je sposobna uničiti fungicid. Zato je treba fungicid kombinirati z antibiotikom, ki uniči tudi bakterijo.
Od leta 2006 so razmere bolj ali manj pod nadzorom. Prvotne jame zdaj vsakih štirinajst dni poškropijo s fungicidom/antibiotikom. Posebni delavci morajo ročno očistiti jamske stene in odstraniti micelij, ki raste kljub zdravljenju.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Lascaux?
O: Lascaux je ime jame v jugozahodni Franciji, ki je znana po jamskih poslikavah.
V: Katere vrste poslikav najdemo v Lascauxu?
O: V Lascauxu najdemo slike velikih živali iz obdobja zgornjega paleolitika, od katerih so mnoge dokazano živele v okolici.
V: Kje se nahajajo jame v bližini Lascauxa?
O: Jame pri Lascauxu se nahajajo v bližini vasi Montignac v francoskem departmaju Dordogne.
V: Kakšen je pomen najdišča Lascaux?
O: Najdišče Lascaux je pomembno, ker vsebuje nekatere najbolj znane zgornjepaleolitske umetnine in je bilo leta 1979 uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
V: Kako se imenuje dolina, v kateri je najdišče Lascaux?
O: Dolina, v kateri je najdišče Lascaux, se imenuje Vézère Valley.
V: Kako daleč je Montignac od Périgueuxa?
O: Montignac je od Périgueuxa oddaljen približno 40 kilometrov.
V: Kako daleč je Montignac od Sarlat-la-Canéda?
O: Montignac je od Sarlat-la-Canéda oddaljen približno 25 kilometrov.
Iskati