Mikene: arheološko najdišče mikenske Grčije na Peloponezu

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai ali Μυκήνη Mykēnē) so arheološko najdišče v Grčiji. Leži približno 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem Peloponezu.

V drugem tisočletju pred našim štetjem so bile Mikene eno najpomembnejših središč zgodnje grške civilizacije z močno vojsko. Obdobje grške zgodovine od približno 1600 pr. n. št. do približno 1100 pr. n. št. se imenuje mikenska Grčija.

Arhitektura in najpomembnejše značilnosti

Mikene so znane po mogočni utrdbi na akropoli, obdani s tako imenovanimi ciklopskimi zidovi — velikimi kamnitimi stenami, zgrajenimi iz masivnih blokov. Glavni vhod v akropolo je Levja vrata, okrasitev iz 13. stoletja pr. n. št., ki velja za simbol mesta.

Na območju so dve pomembni vrste grobišč:

• Grave Circle A — krožno grobišče v notranjosti akropole, od koder izvirajo bogati zakladi (zlato, nakit, orožje). Med znanimi najdbami je bil tudi tako imenovani »mask of Agamemnon«, ki ga je našel Heinrich Schliemann; njegova pripisalnost mitskemu kralju je predmet zgodovinske razprave.
• Tholos tombs (»trezorji« ali »pančaste grobnice«) — velikanske kupolaste grobnice, med njimi slavni »Treasury of Atreus« (Atrejov trezor), ki kažejo na izjemno gradbeno spretnost mikenskih obrtnikov.

Arheološka odkritja in izkopavanja

Moderna arheološka izkopavanja so se začela v 19. stoletju, ko je Heinrich Schliemann v 1870‑ih odkril Grave Circle A in številne bogate predmete. Schliemannova dela so bila pomembna, a včasih tudi sporna glede dokumentacije in interpretacij. Delo so pozneje nadaljevali grški in tuji arheologi, ki so bolje uredili izkopavanja in interpretacijo najdb.

Najdbe z Mikon so razpršene po različnih muzejih: nekaj predmetov je razstavljenih v arkheološkem muzeju Mikene pri najdišču, mnoge pomembne zlato‑in srebrne predmete pa hrani Nacionalni arheološki muzej v Atenah.

Kulturni pomen in mikenska civilizacija

Mikene predstavljajo srce t. i. mikenske civilizacije, katere elementi (palačna uprava, vojaška moč, daljinske trgovske vezi) so vplivali na poznejšo klasično grško kulturo. V tem obdobju se oblikujejo družbene strukture, ki jih v Homerjevih epih prepoznamo kot svet kraljev in junakov — poosebljen npr. v liku Agamemnona.

Mikenska pisava Linear B, najdena v različnih mikenskih središčih, povezuje administrativno življenje palač in poznejšo grško jezikovno tradicijo; sama najdišča Mikene pa pomembno prispevajo k razumevanju te civilizacije.

Padec in dediščina

Obdobje mikenske prevlade se je končalo okoli 1100 pr. n. št., ko so številna palačna središča propadla. Razlogi za padec so predmet razprav — verjetni so kombinacija notranjih motenj, gospodarskih problemov, migracij in zunanjih napadov.

Danes so Mikene uvrščene med najpomembnejša arheološka najdišča Grčije. Skupaj s sosednjim najdiščem Tirint UNESCO nima značenega statusa svetovne dediščine (vpisano leta 1999) zaradi izjemne zgodovinske in kulturne vrednosti.

Obiskovalcem

Mesto je dostopno obiskovalcem; ob akropoli je manjši muzej z izbranimi najdbami. Pri obisku se priporoča udobna obutev (neravno, skalnato območje), zaščita pred soncem in dovolj časa za ogled vrat, grobišč in tholos grobnic. Najboljša obdobja za obisk so pomlad in jesen, ko je vreme prijaznejše kot poleti.

Išči po črki