Civilizacija: definicija, značilnosti in zgodovinski primeri

Odkrijte definicijo civilizacije, ključne značilnosti in znane zgodovinske primere — od Sumercev in Egipta do Rima. Pregled razvoja, kulture in pisave.

Civilizacija (ali civilizacija) izvira iz latinske besede civis, ki pomeni nekdo, ki živi v mestu. Rimljani so običajno želeli, da bi osvojeni ljudje živeli v mestih. Ko so ljudje civilizirani, se učijo iz modrosti, spretnosti in znanja, pridobljenega v stoletjih človeškega napredka. Za nasprotje civilizacije včasih pravijo, da so entropija, barbarstvo, grobost ali živalsko obnašanje. Pojem civilizacije torej opisuje stopnjo družbene in tehnološke organiziranosti, ki omogoča razvoj umetnosti, znanosti, uprave in dolgoročnih institucij.

Kaj pomeni, da je družba civilizirana?

Civilizacija je na splošno napredna stopnja organiziranosti. To pomeni, da ima zakone, kulturo, redni način pridobivanja hrane in zaščito ljudi. Večina civilizacij ima kmetijstvo in sistem vladanja, kot so monarhi ali volitve. Govorijo skupen jezik in imajo običajno neko vrsto vere. Mladim posredujejo znanje, ki ga potrebujejo. Vse civilizacije od Sumercev in Egipčanov naprej so imele neko vrsto pisave. Pisava namreč ljudem omogoča, da shranjujejo in nadgrajujejo znanje.

Glavne značilnosti civilizacij

• Urbanizacija: stalna mesta in urban centra, kjer poteka trgovina, uprava, obrt in kulturo.
• Kmetijska presežka: organizirano kmetijstvo, ki ustvarja dovolj hrane, da podpira specializacijo dela (obrtniki, svečeniki, vojaki).
• Družbena delitev in hierarhija: različno razporejeni socialni sloji, hierarhične institucije in specializirane vloge.
• Centralizirana oblast in pravo: institucije oblasti, uprava, predpisi in sistemi pobiranja davkov ali prispevkov.
• Pisava in administracija: zapisovanje podatkov, zakonov, pogodb in verskih besedil za dolgotrajno hranjenje informacij.
• Tehnologija in infrastruktura: irigacijski sistemi, ceste, mostovi, arhitektura, obrti in vojaška oprema.
• Trgovina in stiki: širjenje blaga, idej in tehnologij preko trgovskih poti.
• Kultura in religija: umetnost, arhitektura, rituali, mitologija ter izobraževalni sistemi.

Kako in zakaj nastanejo civilizacije?

Civilizacije običajno vzniknejo tam, kjer okoljske in družbene razmere omogočijo stabilno pridelavo hrane in rast prebivalstva. Pomembni dejavniki so bili:

• Neolitska revolucija: prehod z lovstva in nabiralništva na stalno kmetijstvo, kar je omogočilo nalaganje presežkov.
• Namakanje in upravljanje vode: irigacijski sistemi v dolinah rek (npr. Evfrat, Nil) so povečali pridelke.
• Trgovina in specializacija: izmenjava blaga in idej ter razvoj obrti in strokovnosti.
• Vojaška varnost in politična organizacija: močnejše organizacije so lahko obvladovale večje ozemlje in ljudi.

Zgodovinski primeri civilizacij

Pretekle družbe, ki bi jih v primerjavi z današnjimi označili za primitivnejše, se še vedno pogosto imenujejo civilizacije svojega časa. Rimski imperij je primer pretekle velike civilizacije. Vladal je iz Rima. Ta imperij se je nekoč raztezal od škotskih meja do severne Afrike in vzhodnega Sredozemlja. Njihov jezik je bila latinščina.

Latinščina je ostala priljubljeno sredstvo sporazumevanja med izobraženimi ljudmi še dolgo po tem, ko je njihova civilizacija izginila. Nekateri znanstveniki, učenjaki in drugi pri svojem vsakdanjem delu še vedno uporabljajo latinščino, čeprav je rimska civilizacija propadla pred več kot 1500 leti. Rimska civilizacija je trajala skoraj 1000 let, vendar je bila staroegipčanska civilizacija starejša in je trajala dlje.

Poleg Sumercev in Egipčanov so pomembne zgodovinske civilizacije še:

• Mezopotamske civilizacije (Sumer, Akad, Babilon): izumi klinopisa, mesto-države, pravo in astronomija.
• Indijska dolina (Harappa/Indus): urejena mesta, kanalizacija in trgovska omrežja.
• Starodavna Kitajska (Shang, Zhou): razvoj pisave, bronaste kulture in centralnih dinastij.
• Minojska in mikenska civilizacija na vzhodnem Sredozemlju ter klasična Grčija s filozofijo in demokratičnimi idejami.
• Predkolumbovske civilizacije (Maji, Azteki, Inki): kompleksne urbane strukture, koledarji in obsežna uprava.
• Kasnejše civilizacije, kot so Srednjeveška Evropa, islamski svet z zlato dobo znanosti in umetnosti, ter imperiji v Afriki in Aziji.

Propad civilizacij in njihova dediščina

Civilizacije se lahko postopoma razgradijo ali hitro propadejo zaradi različnih razlogov: okoljske spremembe (suša, erozija tal), vojaške invazije, notranji konflikti, gospodarski zlom ali sprememba trgovskih poti. Vendar pa redko vse popolnoma izgine — pogosto ostanejo elementi kulture, tehnologije ali znanja, ki jih prevzamejo nove družbe.

Sodobne razprave in pomen pojma

Pojem "civilizacija" je predmet akademskih razprav. Nekateri opozarjajo, da se skozi zgodovino pojmuje pogosto zlorablja za označevanje "naprednih" in "nazadnih" družb (etiketa, ki je lahko evrocentrična ali politično obremenjena). Zato sodobni zgodovinarji in antropologi pri opisu družb uporabljajo natančnejše izraze ter upoštevajo različne poti razvoja in vrednote.

Danes živimo v globalizirani in tehnološko povezani družbi, ki jo mnogi imenujejo sodobna civilizacija. Takšna civilizacija ima izjemno kompleksne institucije, napredne tehnologije in široke mednarodne povezave, vendar se sooča tudi z izzivi, kot so podnebne spremembe, neenakost in varnostna tveganja. Razumevanje zgodovine civilizacij pomaga pri iskanju rešitev in preprečevanju napak preteklosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj pomeni beseda "civilizacija"?

V: Kaj je nasprotje civilizacije?

V: Kateri so primeri preteklih civilizacij?

V: Kako je latinščina ostala pomembna po propadu rimske civilizacije?

V: Kako dolgo je trajalo rimsko cesarstvo?

V: Kako se civilizacije končajo?

Išči po črki