Mesto: definicija, gospodarska vloga, uprava in razlika od vasi
Mesto je naseljeno območje z gosto zgrajeno strukturo, urejeno infrastrukturo in različnimi javnimi storitvami. V vsakdanjem govoru ga pogosto imenujemo mesto, v strokovnih ali pravnih besedilih pa se lahko uporablja nekoliko drugačna opredelitev. Mesto lahko pomeni tudi upravno enoto ali središče gospodarskih dejavnosti; zato nekateri viri znova zabeležijo izraz mesto v različnih pomenih.
Gospodarska vloga
Glavna razlika med urbanimi in ruralnimi območji je pogosto v tem, kakšno gospodarstvo prevladuje. V mestih se prebivalci običajno preživljajo z dejavnostmi, kot so industrije (na primer tovarne), trgovina (trgovski obrati, storitve) in javne ali zasebne storitve (zaposlitve v izobraževanju, zdravstvu, upravi ipd.). Nasprotno pa prebivalci podeželja večinoma živijo od kmetijstva in sorodnih dejavnosti.
Mesta so pogosto središča trgovanja, proizvodnje in finančnih storitev; tukaj se nahajajo trgi, industrijske cone, poslovne pisarne, banke in logistični centri, ki povezujejo širše regije. Zaradi koncentracije dejavnosti imajo mesta večjo specializacijo delovnih mest in širšo ponudbo storitev za prebivalce.
Uprava in pravni status
V nekaterih državah je poimenovanje kraja za mesto povezano z njegovo upravno ureditvijo ali statusom, torej z obliko lokalna uprava. Po zakonu se lahko določena naselja uradno razglasijo za mesto ali pa pridobijo določene pristojnosti in financiranje, ki jih druga naselja nimajo. V tem smislu je mesto tudi upravni in politični pojem: ima lahko župana, mestni svet in druge organe lokalne samouprave.
Včasih je kraj postal mesto na podlagi posebnega akta ali razsodbe. Tako je bilo v preteklosti: v srednjem veku je kraj pogosto dobil status mesta na podlagi listine, ki mu je podelila mestne privilegije. Danes pa je pravni postopek za podelitev statusa različn po državah in lahko vključuje zakonodajne ali upravne odločitve (zakonu).
Razlika med mestom, vasjo in zaselkom
Razlika med mesti in vasmi ali zaselki je na splošno v tem, kakšno gospodarstvo imajo, kakšna je gostota poseljenosti in koliko javnih storitev je na voljo. Glavne razlike so:
- Gospodarstvo: mesta imajo več industrije, trgovine in storitev; vasi in zaselki so bolj vezani na kmetijstvo in primarne dejavnosti.
- Infrastruktura: mesta imajo razvitejšo prometno, komunalno in družbeno infrastrukturo (ceste, javni prevoz, bolnišnice, šole, kulturne ustanove).
- Administracija: mesta pogosto delujejo kot upravna središča z večjimi lokalnimi organi upravljanja.
- Gostota in velikost: v mestih so stavbe in prebivalstvo bolj zgoščeni; vasi in zaselki so razpršeni in manj naseljeni.
Velikost in število prebivalcev
Število ljudi, ki živijo v nekem kraju, samo po sebi ne določa, ali je kraj mesto ali vas. V različnih državah obstajajo različni kriteriji: nekje je meja za mestni status postavljena glede na število prebivalcev, drugje na gospodarsko vlogo ali upravni pomen. Na številnih območjih sveta, kot je Indija, lahko velika vas šteje veliko več ljudi kot majhno mesto. Zato je pomembno upoštevati lokalne zakonodajne in družbene okoliščine pri razvrščanju naselij.
Urbanizacija in širjenje mest (suburbanizacija) povzročata, da se mestna območja pogosto širijo in spreminjajo meje med mestom in podeželjem. Nekatera mesta se zaradi gospodarskega razvoja, prometnih povezav in rasti prebivalstva hitro povečajo in združujejo s sosednjimi naselji.
Funkcije in storitve mest
Mesta ponujajo vrsto storitev in institucij, ki so ključne za življenje večjega števila ljudi: izobraževalne ustanove (vrtci, šole, univerze), zdravstveni centri in bolnišnice, kulturne ustanove (gledališča, muzeji, knjižnice), upravne službe, sodstvo, veči trg dela in različne prostorske storitve. Zaradi teh funkcij so mesta pomembna tudi kot prometna vozlišča in kot stičišča kulture in inovacij.
Na kratko: mesto je kompleksno naselje, ki združuje gostoto prebivalstva, raznolik gospodarski in socialni življenjski slog ter določeno upravno ureditev. Njegova natančna opredelitev pa je odvisna od zgodovinskih, pravnih in geografskih okoliščin.
Primer majhnega mesta na Islandiji
Primer majhnega mesta na Islandiji
Združene države Amerike
V Združenih državah Amerike je pomen izraza mesto v vsaki zvezni državi drugačen. V nekaterih zveznih državah je mesto mesto, če tako določa država. V drugih zveznih državah, kot je Wisconsin, je mesto podenota okrožja (enako kot "župnija" v Louisiani). V drugih državah, kot je Michigan, ime "mesto" nima uradnega pomena. Ljudje ga uporabljajo za opis katerega koli kraja z veliko ljudmi.
V šestih državah Nove Anglije je mesto manjši del okrožja. V vseh šestih državah mesta opravljajo stvari, ki jih v večini drugih držav opravljajo okrožja. V mnogih od teh mest so glavna oblika upravljanja mestni sestanki, tako da lahko državljani z neposredno demokracijo odločajo o tem, kaj se bo dogajalo v kraju, kjer živijo. V teh državah so mesta res pomembnejša od okrožij. V Connecticutu in Rhode Islandu so okrožja le na zemljevidu in nimajo nobene moči. V drugih štirih zveznih državah so okrožja večinoma kraji z zakonskimi pooblastili. Okrožja z drugimi funkcijami so večinoma v New Hampshiru in Vermontu.
Alabama
V zvezni državi Alabama se za to, ali je kraj "mesto" ali "kraj", šteje, koliko ljudi tam živi. Kraj z 2 000 ali več prebivalci je mesto. Kraj z manj kot 2 000 prebivalci je mesto (Zakonik Alabame 1975, oddelek 11-40-6). Za zakonodajne namene so kraji razvrščeni v osem kategorij glede na število prebivalcev. V razred 8 spadajo vsa mesta in vsa mesta z manj kot 6 000 prebivalci (Code of Alabama 1975, Section 11-40-12).
Kansas
Vsa naselja v Kansasu se imenujejo mesta. Ko je mesto v Kansasu enkrat registrirano, ostane mesto ne glede na vse. Obstajajo tri kategorije mest:
- Mesta tretjega razreda - Ko se mesto vključi, postane mesto tretjega razreda. Za vključitev mesta mora v njem na splošno živeti vsaj 300 prebivalcev.
- Mesta 2. razreda - Mesto lahko zaprosi za status mesta 2. razreda, če v njem živi od 2.000 do 15.000 ljudi. Mesto, v katerem živi 2.000-5.000 ljudi, se lahko odloči, da bo še vedno mesto 3. razreda. Vendar mora postati mesto 2. razreda, ko ima 5 000 prebivalcev.
- Mesta prvega razreda - Mesto lahko zaprosi za status mesta prvega razreda, če v njem živi vsaj 15.000 ljudi. Mesto, v katerem živi le 15.000-25.000 ljudi, se lahko odloči, da bo še vedno mesto 2. razreda. Vendar mora postati mesto 1. razreda, ko ima 25 000 prebivalcev.
Louisiana
V Louisiani je "mesto" kraj, ki ima mestno upravo in v katerem živi 1001-4999 ljudi.
New York
V New Yorku je mesto prav tako manjši del okrožja, vendar je manj pomembno kot v Novi Angliji. V New Yorku mesto daje ljudem več neposredne oblasti kot njegovo okrožje, saj skoraj vse mestne storitve daje krajem, ki niso v mestih, imenovanim hamlets, nekatere storitve pa krajem v mestih, imenovanim villages. V New Yorku ima mesto običajno nekaj zaselkov in vasi. Ker pa imajo vasi oblast brez mest (so neodvisne), so lahko v dveh mestih ali celo v dveh okrožjih. Vsi v zvezni državi New York, ki ne živijo v indijanskem rezervatu (posebnem kraju za ameriške Indijance) ali v mestu, živijo v mestu in morda v enem od mestnih zaselkov ali vasi.
Utah
V zvezni državi Utah sta izraza "mesto" in "kraj" odvisna od števila prebivalcev. Mesto, v katerem živi 1 000 ali več ljudi, je mesto. Kraj z manj kot 1 000 prebivalci je mesto. Mesta so glede na število prebivalcev razdeljena v pet različnih kategorij.
Virginia
V Virginiji je mesto podobno mestu, vendar ima lahko manjše število prebivalcev. Po virginijski zakonodaji so mesta neodvisna od okrožij (imajo oblast brez okrožij), kraji pa so del okrožja.
Wyoming
Zakonodaja Wyominga določa, da so mesta registrirani kraji, v katerih živi manj kot 4 000 ljudi. Kraji s 4.000 ali več prebivalci so "prvovrstna mesta".
Združene države Amerike
V Združenih državah Amerike je pomen izraza mesto v vsaki zvezni državi drugačen. V nekaterih zveznih državah je mesto mesto, če tako določa država. V drugih zveznih državah, kot je Wisconsin, je mesto podenota okrožja (enako kot "župnija" v Louisiani). V drugih državah, kot je Michigan, ime "mesto" nima uradnega pomena. Ljudje ga uporabljajo za opis katerega koli kraja z veliko ljudmi.
V šestih državah Nove Anglije je mesto manjši del okrožja. V vseh šestih državah mesta opravljajo stvari, ki jih v večini drugih držav opravljajo okrožja. V mnogih od teh mest so glavna oblika upravljanja mestni sestanki, tako da lahko državljani z neposredno demokracijo odločajo o tem, kaj se bo dogajalo v kraju, kjer živijo. V teh državah so mesta res pomembnejša od okrožij. V Connecticutu in Rhode Islandu so okrožja le na zemljevidu in nimajo nobene moči. V drugih štirih zveznih državah so okrožja večinoma kraji z zakonskimi pooblastili. Okrožja z drugimi funkcijami so večinoma v New Hampshiru in Vermontu.
Alabama
V zvezni državi Alabama se za to, ali je kraj "mesto" ali "kraj", šteje, koliko ljudi tam živi. Kraj z 2 000 ali več prebivalci je mesto. Kraj z manj kot 2 000 prebivalci je mesto (Zakonik Alabame 1975, oddelek 11-40-6). Za zakonodajne namene so kraji razvrščeni v osem kategorij glede na število prebivalcev. V razred 8 spadajo vsa mesta in vsa mesta z manj kot 6 000 prebivalci (Code of Alabama 1975, Section 11-40-12).
Kansas
Vsa naselja v Kansasu se imenujejo mesta. Ko je mesto v Kansasu enkrat registrirano, ostane mesto ne glede na vse. Obstajajo tri kategorije mest:
- Mesta tretjega razreda - Ko se mesto vključi, postane mesto tretjega razreda. Za vključitev mesta mora v njem na splošno živeti vsaj 300 prebivalcev.
- Mesta 2. razreda - Mesto lahko zaprosi za status mesta 2. razreda, če v njem živi od 2.000 do 15.000 ljudi. Mesto, v katerem živi 2.000-5.000 ljudi, se lahko odloči, da bo še vedno mesto 3. razreda. Vendar mora postati mesto 2. razreda, ko ima 5 000 prebivalcev.
- Mesta prvega razreda - Mesto lahko zaprosi za status mesta prvega razreda, če v njem živi vsaj 15.000 ljudi. Mesto, v katerem živi le 15.000-25.000 ljudi, se lahko odloči, da bo še vedno mesto 2. razreda. Vendar mora postati mesto 1. razreda, ko ima 25 000 prebivalcev.
Louisiana
V Louisiani je "mesto" kraj, ki ima mestno upravo in v katerem živi 1001-4999 ljudi.
New York
V New Yorku je mesto prav tako manjši del okrožja, vendar je manj pomembno kot v Novi Angliji. V New Yorku mesto daje ljudem več neposredne moči kot njegovo okrožje. Mesta zagotavljajo skoraj vse komunalne storitve krajem, imenovanim hamlets, ki niso v vaseh, in nekatere storitve krajem, ki so v vaseh. V New Yorku ima mesto običajno nekaj zaselkov in vasi. Ker pa imajo vasi oblast brez mest (so neodvisne), so lahko v dveh mestih ali celo v dveh okrožjih. Vsi v zvezni državi New York, ki ne živijo v indijanskem rezervatu (posebnem kraju za ameriške Indijance) ali v mestu, živijo v mestu in morda v enem od mestnih zaselkov ali vasi.
Utah
V zvezni državi Utah sta izraza "mesto" in "kraj" odvisna od števila prebivalcev. Mesto, v katerem živi 1 000 ali več ljudi, je mesto. Kraj z manj kot 1 000 prebivalci je mesto. Mesta so glede na število prebivalcev razdeljena v pet različnih kategorij.
Virginia
V Virginiji je mesto podobno mestu, vendar ima lahko manjše število prebivalcev. Po virginijski zakonodaji so mesta neodvisna od okrožij (imajo oblast brez okrožij), kraji pa so del okrožja.
Wyoming
Zakonodaja Wyominga določa, da so mesta registrirani kraji, v katerih živi manj kot 4 000 ljudi. Kraji s 4.000 ali več prebivalci so "prvovrstna mesta".
Anglija in Wales
V Angliji in Walesu je ime "mesto" namenjeno le krajem, ki imajo kraljevo listino (poseben dokument), ki določa, da se lahko tako imenujejo.
V preteklosti so mesta običajno imela katedralo. Nekateri Angleži menijo, da mora biti mesto s katedralo mesto, vendar to danes ne drži. Northampton, Blackburn in Middlesbrough so na primer mesta s katedralo.
V preteklosti je bil kraj običajno mesto, ne vas, če je imel redno tržnico ali sejem (trg, vendar ne tako pogosto). Nekatere angleške vasi (na primer Kidlington, Oxfordshire) so večje od nekaterih majhnih mest (na primer Middleham, North Yorkshire).
Anglija in Wales
V Angliji in Walesu je ime "mesto" namenjeno le krajem, ki imajo kraljevolistino (poseben dokument), ki določa, da se lahko tako imenujejo.
V preteklosti so mesta običajno imela katedralo. Nekateri Angleži menijo, da mora biti mesto s katedralo mesto, vendar to danes ne drži. Northampton, Blackburn in Middlesbrough so na primer mesta s katedralo.
V preteklosti je bil kraj običajno mesto, ne vas, če je imel redno tržnico ali sejem (trg, vendar ne tako pogosto). Nekatere angleške vasi (na primer Kidlington, Oxfordshire) so večje od nekaterih majhnih mest (na primer Middleham, North Yorkshire).
Japonska
Na Japonskem je število prebivalcev mesta (町) manjše od 50.000 oseb.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mesto?
O: Mesto je kraj z veliko hišami, manjši od mesta, a večji od vasi, z gospodarstvom, ki temelji na industriji, trgovini in javnih storitvah.
V: Ali obstaja univerzalna opredelitev mesta?
O: Ne, opredelitev mesta se v različnih državah in regijah razlikuje.
V: Kakšna je razlika med mestom in mestom?
O: Na splošno je mesto manjše od mesta, včasih pa je lahko mesto dovolj veliko in pomembno, da se šteje za mesto.
V: Kako se ljudje v mestih običajno preživljajo?
O: Ljudje v mestih se običajno preživljajo z industrijo, trgovino in javnimi storitvami, ne pa s kmetijstvom.
V: Ali ima lahko vas več prebivalcev kot mesto?
O: Da, na mnogih območjih sveta ima lahko velika vas več ljudi kot majhno mesto.
V: Zakaj je težko reči, ali je kraj mesto?
O: Danes postajajo nekatera mesta večja in včasih se kraj imenuje mesto, čeprav je majhen. Poleg tega je v srednjem veku mesto postalo mesto z mestnimi pravicami, kar danes ni nujno.
V: Kakšen je zgodovinski način, kako kraj postane mesto?
O: V srednjem veku je kraj postal mesto na podlagi mestnih pravic, ki so mu dajale mestne privilegije.
