Pozni (zgornji) paleolitik (40.000–10.000 let): definicija in značilnosti

Pozni (zgornji) paleolitik 40.000–10.000 let: definicija, orodja, jamske poslikave, pogrebi, izginotje neandertalcev in razvoj Homo sapiens — ključne značilnosti obdobja.

Zgornji paleolitik (zgornji paleolitik ali pozna kamena doba) je tretji in zadnji del paleolitika. Trajala je od približno 40.000 do 10.000 let. Ljudje so uporabljali orodja za lov in ribolov. Razvili so tudi jamske poslikave. V tem obdobju je neandertalski človek popolnoma izginil, tako da je Homo sapiens ostal edina preživela vrsta v človeškem rodu.

V Evropi, Aziji in Afriki je ta čas znan kot zadnji del stare kamene dobe.

Prvi sodobni ljudje, najdeni v Zahodni Evropi, so bili odkriti pred približno 36.000 leti. Ti fosili so bili najdeni na jugozahodu Romunije. Najdeni so bili v kamniti jami, imenovani Peștera cu Oase.

Jamske poslikave v Lascauxu so iz tega obdobja. Od leta 1979 so del Unescove svetovne dediščine in se nahajajo v Franciji.

Dokazi za vero v posmrtno življenje v zgornjem paleolitiku: pojav pogrebnih ritualov in čaščenja prednikov.

Časovni okvir in okolje

Zgornji paleolitik obsega obdobje približno od 40.000 do 10.000 let pred našim časom, torej do konca zadnjega ledenega obdobja. V tem času so se podnebne razmere močno spreminjale: izmenjevali so se hladnejša obdobja (vključno s t. i. zadnjo ledeno konico) in toplejša interglacialna obdobja. Spremembe klime so vplivale na razporeditev rastja in živali, kar je določalo poti selitev in življenjski slog človeka.

Materialna kultura in orodja

• V tem obdobju se pojavi široka uporaba rezilnih rezil in dolgih rezilnih ploščic (blade technology), kar omogoči učinkovitejšo izdelavo orodij.
• Orodja niso več le iz kamna: pogosto so izdelana tudi iz kostnine, rogovja in lesa — igle za šivanje, kaveljčki, napenjala, osti kopij in pripomočki za obdelavo usnja in krzna.
• Pojavijo se novosti v lovu: sofisticirane oblike sulic, včasih tudi atalatl (sulica z izbačenjem) in bolj specializirane tehnike za lov velikih kopitarjev.
• Razvije se široka paleta osebnih okraskov (obeski, perlice) in portable art (prenosne umetnine), kar kaže na simbolno vedenje.

Umetnost in simbolika

Umetniški izrazi zgornjega paleolitika so izjemno raznoliki in vključujejo:

• Jamske slike in reliefi (npr. Lascaux, Chauvet, Altamira), pogosto z upodobitvijo živali in občasno abstraktnih simbolov.
• Pripomočki iz kamna in kosti z gravurami, mini skulpture (znane so npr. "Venus" figurice), ter upodobitve človeških in živalskih motivov na različnih predmetih.
• Glasbila, kot so piščali iz kosti, ter drugi predmeti, ki nakazujejo kulturne in ritualne prakse.

Prehrana, naselja in način življenja

Večina skupin je bila lovsko‑zbiralna, s poudarkom na lovu velikih sesalcev (mamuti, konji, jelena) v nekaterih območjih, v drugih pa tudi na ribolovu in nabiralništvu. Naselbine so obsegale jamena stanovanja, začasna zavetišča, v mrzlih obdobjih pa so poznali tudi gradnje s kosti mamuta in kožami. Mobilnost je bila visoka, vendar so obstajali stalnejši zbirni kraji in sezonska taborišča.

Kulture in regionalne razlike

V Evropi in bližnjih predelih se v zgornjem paleolitiku označujejo več značilnih kulturnih horizontov, npr. Aurignacien (zgodnji zgornji paleolitik, povezan s prihodom Homo sapiens v Evropo), Gravettien (znan po venusovih figuricah), Solutréen (z naprednimi kamnoseškami), in Magdalenien (z izrazitim razvojem umetnosti). Vsaka od teh skupin ima specifične tehnike izdelave orodij, umetniške izraze in prilagoditve okolju.

Pogrebni običaji in duhovnost

V zgornjem paleolitiku obstaja jasen pojav pokopavanja z elementi rituala: mrtve pogosto pokopavajo v določene položaje, v grobove pa včasih položijo darila ali opremo (orodje, okraski). To nakazuje verovanje v posmrtno življenje ali pomembnost prednikov. Znani primeri razkošnih pokopov so najdbe, ki vključujejo osebne okraske in redko opremo, kar kaže na družbeni pomen posameznika ali ritualne prakse.

Neandertalci, izumrtje in genetski vplivi

V začetnih fazah zgornjega paleolitika je prišlo do izumrtja neandertalcev v Evropi in zahodni Aziji. Hkrati pa genetske študije kažejo, da so se med neandertalci, Denisovani in zgodnjimi modernimi ljudmi dogajale medsebojne izmenjave genov. Posledično današnje populacije nimajo večine genov neandertalcev, vendar imajo nekatere dele dednega materiala ohranjenega kot dediščino teh stikov.

Pomen obdobja

Zgornji paleolitik predstavlja obdobje hitrih kulturnih in tehnoloških premikov ter razcveta simbolnega izražanja. To je čas, ko nastajajo številni elementi, ki jih povezujejo z moderno človeško vedenjsko kompleksnostjo: izpopolnjena orodja, umetnost, rituali, dolgodobne socialne mreže in prilagoditve na raznolike klimatske razmere. Zaradi tega je to obdobje ključno za razumevanje razvoja sodobne človeške kulture in družbene organizacije.

Kultura

Figurice Venere

Med najzgodnejšimi sledovi umetnosti so verjetno figurice Venere. To so figurice (zelo majhni kipci) žensk, večinoma nosečih z vidnimi prsmi. Figurice so bile najdene na območjih od Zahodne Evrope do Sibirije. Večina je stara med 20.000 in 30.000 let. Najdeni sta bili dve figurici, ki sta veliko starejši: Venera iz Tan-Tana, datirana na 300.000 do 500.000 let, je bila najdena v Maroku. Venera BerekhatRam je bila najdena na Golanskih višavah. Datirana je bila na obdobje pred 200 000 do 300 000 leti. Morda gre za eno najzgodnejših stvari, ki prikazujejo človeško obliko.

Za izdelavo figuric so uporabljali različne vrste kamna, kosti in slonovine. Nekatere so bile izdelane tudi iz gline, ki so jo nato žgali v ognju. To je ena najzgodnejših znanih sledi uporabe keramike.

Danes ni znano, kaj so figurice pomenile ljudem, ki so jih izdelovali. Obstajata dve osnovni teoriji:

• Morda predstavljajo človeško plodnost ali pa so bili narejeni, da bi ji pomagali.
• Lahko predstavljajo boginje (plodnosti).

Znanstveniki so izključili možnost, da bi bile te figurice povezane z rodovitnostjo polj, saj v času, ko so bile izdelane, kmetijstvo še ni bilo odkrito.

Dve starejši figurici sta morda večinoma nastali z naravnimi procesi. Venera iz Tan-Tana je bila prekrita s snovjo, ki bi lahko bila nekakšna barva. Snov je vsebovala sledi železa in mangana. Na figurici Berekhat Ram so vidne sledi, da jo je nekdo obdelal z orodjem. Študija iz leta 1997 navaja, da teh sledi narava ni mogla pustiti sama.

Jamske poslikave

Jamske slike so slike, ki so nastale na stenah ali strehah jam. Številne jamske poslikave sodijo v paleolitsko dobo in so nastale pred približno 15.000 do 30.000 leti. Med najbolj znanimi so tiste v jamah Altamira v Španiji in Lascaux v Franciji. ^{p545 V} Evropi je približno 350 jam, v katerih so bile najdene jamske slike. Običajno so bile naslikane živali, kot so turoni, bizoni ali konji. Zakaj so bile te slike naslikane, ni znano. Niso le okras krajev, kjer so živeli ljudje. V jamah, v katerih so bile najdene, običajno ni znakov, da bi v njih kdo živel.

Ena najstarejših jam je Chauvet v Franciji. Slike v jami se delijo na dve skupini. Ena je bila datirana v obdobje pred približno 30.000 do 33.000 leti, druga pa v obdobje pred 26.000 ali 27.000 leti. ^{str. 546} Najstarejše znane jamske poslikave na podlagi radiokarbonskega datiranja "črnine z risb, z odtisov bakel in s tal". Do leta 1999 so bili sporočeni datumi 31 vzorcev iz jame. Najstarejše poslikave so bile datirane pred 32.900±490 leti.

Nekateri arheologi so podvomili v datiranje. Züchner meni, da sta skupini datirani v obdobje pred 23.000-24.000 in 10.000-18.000 leti. Pettitt in Bahn menita, da je datiranje nedosledno. Pravita, da so ljudje v teh časovnih obdobjih stvari slikali drugače. Prav tako ne vesta, od kod izvira oglje, s katerim so poslikane nekatere stvari, in kako veliko je poslikano območje.

Ljudje iz paleolitika so dobro risali. Poznali so perspektivo in različne načine risanja. Prav tako so lahko opazovali obnašanje živali, ki so jih risali. Nekatere slike prikazujejo, kako so se naslikane živali obnašale. Slike so bile morda pomembne za obrede.

Willendorfska Venera je znana figurica. Izdelana je bila pred približno 25.000 leti.


Konj iz jam Lascaux v Franciji, star približno 16.000 let

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je obdobje zgornjega paleolitika?

V: Za kaj so ljudje v zgornjem paleolitiku uporabljali orodja?

V: Kaj so ljudje razvili v obdobju zgornjega paleolitika?

V: Kaj se je zgodilo z neandertalcem v obdobju zgornjega paleolitika?

V: Kdaj so bili najdeni prvi sodobni ljudje v Zahodni Evropi?

V: Kje so bili najdeni prvi fosili sodobnega človeka v Zahodni Evropi?

V: Kakšni so bili dokazi o veri v posmrtno življenje v obdobju zgornjega paleolitika?

Išči po črki