Svetilka (ročna/žepna): definicija, delovanje in zgodovina

Spoznajte svetilko (ročna/žepna): definicija, delovanje in zgodovina — od žarnic do LED ter vloga suhe baterije pri prenosnih svetilkah.

Svetilka (v severnoameriški angleščini) ali bakla (v večini držav Commonwealtha) je majhen prenosni reflektor. Njena osnovna funkcija je ustvariti usmerjen snop svetlobe, ki pomaga videti v temi ali osvetliti oddaljene predmete. Običajno potrebuje baterije, lahko pa je napajana tudi z drugimi viri energije.

Svetlobo v klasičnih modelih ustvarja majhna žarnica. V 20. stoletju je bila to običajno žarnica z žarilno nitko, ki je delovala na principu segrevanja nitke do žarenja. Danes se v večini ročnih in žepnih svetilk uporabljajo diode LED, ki delujejo na drugačnem principu (elektroluminiscenca) in so energetsko učinkovitejše ter manj občutljive na tresljaje. Konec 19. stoletja (ok. 1886) je bila razvita prva praktična suha baterija (omogočila je kompaktno, tekočine neodvisno napajanje). Za razliko od zgodnejših vlažnih členov je suha baterija uporabljala elektrolit v obliki paste, zato se ni zlahka razlila in je delovala v poljubni orientaciji. Včasih električno energijo namesto iz baterije zagotavlja majhen generator (npr. ročno napajan dinamometer ali kolesarski dinam).

Kako svetilka deluje

Glavne sestavne dele svetilke običajno sestavljajo:

• Vir svetlobe (žarnica ali LED)
• Reflektor, ki usmerja in oblikuje snop svetlobe
• Leča ali pokrov, ki ščiti vir in lahko dodatno fokusira snop (Fresnelova leča, optični element)
• Napajanje (ena ali več baterij, vgrajena akumulatorska celica ali zunanji generator)
• Stikalo in elektronika — enostavna stikala ali napredni vezji za regulacijo moči, načinov svetenja in zaščite pred pregrevanjem

Pri žarnicah z žarilno nitko svetloba nastane zaradi segrevanja nitke. Pri LED diodah pa elektroni prehajajo skozi polprevodniški spoj in sproščajo fotone (svetlobo). Reflektor in oblikovanje leče določata obliko snopa — širok poplavni snop (flood) ali ozek daljinski snop (spot).

Zgodovina na kratko

Ideja prenosne razsvetljave sega daleč nazaj (bakle iz lesa in oljne svetilke). Električne prenosne svetilke pa so postale praktične šele z razvojem suhe baterije v 19. stoletju. Prve električne ročne svetilke so se pojavile konec 19. stoletja in so bile preproste naprave: cev, več baterij in žarnica z ogljikovo ali kovinsko nitko. S prihodom trdnih polprevodnikov v 20. stoletju, predvsem z razvojem praktičnih, močnih LED v zadnjih desetletjih 20. stoletja in zgodnjih 2000-ih, so svetilke postale manjše, svetlejše in bolj odporne na udarce.

Vrste in uporaba

• Žepne svetilke — majhne, za vsakodnevno nošenje (keychain, penlight).
• Ročne svetilke — standardne prenosne svetilke z različnimi zmogljivostmi in nastavitvami.
• Taktične svetilke — za policijo, obrambo in reševanje; pogosto imajo močan snop, več načinov, robustno ohišje in strobe način.
• Čelne svetilke (headlamp) — omogočajo prostoročno delo ali hojo, pogosto z regulacijo kota in več načini osvetlitve.
• Industrijske in potapljaške svetilke — z višjo stopnjo zaščite pred vodo in udarci (visoki IP razredi).
• Specializirane — npr. medicinske penlight svetilke, eksplozijsko varne svetilke za nevarna okolja itd.

Baterije, polnjenje in energetske značilnosti

Svetilke uporabljajo različne vrste napajanja:

• Primarne baterije (alkalinske, litijeve) — enkratna uporaba, dobra energijska gostota za prenosne naprave.
• Napotne akumulatorje (NiMH, Li-ion kot 18650, 21700) — polnljive, pogoste pri močnejših in taktičnih modelih.
• Vgrajeni USB-polnilni akumulatorji — sodobne svetilke pogosto omogočajo direktno polnjenje preko micro/USB ali USB-C.
• Ročni generatorji — v sili, kjer ni baterij ali elektrike (ročni krmilnik, dinamika).

Pri izbiri svetilke bodite pozorni na specifikacije kot so izhod v lumenih (surova svetilnost), domet snopa (throw), čas delovanja pri določeni moči in profil temperatur (nekatere močne LED svetilke oddajajo veliko toplote in imajo zaščito proti pregrevanju).

Specifikacije, standardi in varnost

• ANSI/PLATO FL1 — pogosto uporabljeni standard za merjenje lumnov, časa delovanja, dosega snopa, vodoodpornosti in odpornosti na udarce.
• IP zaščita (npr. IPX4, IPX7) — označuje odpornost na vodo in prah.
• Varnost z akumulatorji — zlasti litijevi akumulatorji potrebujejo pravilno polnjenje in zaščito pred kratkim stikom; shranjujte jih ločeno in odvrzite oziroma reciklirajte po lokalnih predpisih.

Nasveti za izbiro in vzdrževanje

• Izberite svetilko glede na namen: dnevne naloge, kampiranje, reševanje ali taktično uporabo.
• Preverite izhod v lumenih, načinov svetenja (nizka, srednja, visoka, strobe) in čas delovanja pri običajni uporabi.
• Za dolgotrajno uporabo izberite polnilne litij-ionske modele ali modele z zamenljivimi baterijami. Pri zamrznjenih oziroma hladnih pogojih so litijeve baterije pogosto bolj uporabne kot alkalinske.
• Redno čistite kontakte, preverjajte tesnila (O-obročke) in hranite svetilko na suhem mestu.
• Upoštevajte varnostne napotke proizvajalca glede hitrosti polnjenja in uporabe močnejših baterij.

Skratka, svetilka je vsestransko uporabno orodje, ki se je skozi zgodovino razvila iz preprostih žarilnih sistemov v zmogljive, energetsko učinkovite in robustne naprave z mnogo oblikami in nameni uporabe.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je svetilka?

V: Kako se imenuje v Severni Ameriki?

V: Kako se imenuje v večini držav Commonwealtha?

V: Kaj poganja svetilko?

V: Kakšno žarnico so uporabljali v 20. stoletju?

V: Kakšno žarnico uporabljamo danes?

V: Katera je prva baterija, primerna za prenosne električne naprave?

Išči po črki