Rimska kultura: pregled razvoja, umetnosti, zakonov in vplivov

V Rimu so bili štirje razredi ljudi: aristokrati, konjeniki, navadni državljani in sužnji. Aristokratski razred je imel približno 300 družin, večinoma senatorjev. Aristokratski razred je bil zelo vpliven. Equestriani ali "equites" so bili trgovci, graditelji vlad in bankirji, ki so bili običajno manj bogati. Navadni državljani so bili kmetje, industrijski delavci in mestna množica. Sužnji so morali trdo delati in so jih običajno izpustili, ko so postali stari. Nekateri sužnji so bili izurjeni za gladiatorje, ki so jih ljudje lahko gledali. Drugi sužnji so delali v bogatih domovih kot vratarji, nosači, kurirji ali služabniki. Nekateri grški sužnji so bili učitelji, ki so učili svoj jezik, ali zdravniki.

Prvotna rimska religija je imela veliko bogov, zgodbe pa so se imenovale rimska mitologija.

Krščanstvo

V času Jezusovega rojstva je rimsko cesarstvo vladalo celotnemu sredozemskemu območju. Jezus je učil častiti samo Boga. Ker so kristjani častili samo Boga in se niso udeleževali praznovanj drugih bogov, so jih Rimljani imeli za nepatriotske. Številne kristjane so križali. Rimljani so jih preganjali več let. Včasih so jih ubili z živalmi za predstavo.

Vendar se je krščanstvo v rimskem cesarstvu še vedno širilo. Velika sprememba se je zgodila, ko je Konstantin I. postal cesar. Glavno mesto cesarstva je preselil v Bizanc, se spreobrnil v krščanstvo in zaščitil kristjane pred škodo. Številni Rimljani so še naprej častili stare bogove.

V cesarski dobi so bile revnejše rimske hiše zgrajene iz opeke, posušene na soncu. Te hiše so imele le eno sobo. V tej sobi je družina spala, jedla in sprejemala obiskovalce. Bogatejši ljudje so imeli dvorce. V njih so bili razstavljeni kipi in slike. Majhne sobe so bile uporabljene kot bivalni in jedilni prostori. Na sredini je bilo dvorišče z vrtom. Okrašen je bil z vodnjaki, rastlinami in cvetjem. Tla so bila pogosto izdelana iz mozaikov, ploščic ali marmorja z veliko različnimi barvami. Nekatere stene so bile poslikane. Posoda je bila izdelana iz keramike ali stekla. V nekaterih hišah in javnih kopališčih je bil vodovod, uporabljali so tudi kanalizacijo. Hišo je ogreval vroč zrak iz ogrevalnega sistema. Številni bogati Rimljani so imeli dve hiši, eno v mestu in eno na podeželju.

Revni ljudje so živeli v stavbah, kjer so bila najvišja nadstropja namenjena najrevnejšim. Včasih je bilo do njih mogoče priti po 200 stopnicah. Prišlo je do številnih požarov. Za gašenje požarov so uporabljali vedra z vodo, čeprav velikokrat niso bila uspešna.

Revni so jedli zelenjavo, ribe, sol, sir, sadje, oreščke in oljčno olje. Mesa, zlasti govedine, običajno niso jedli. Zajtrka običajno niso jedli, za kosilo pa so uporabljali ostanke hrane. Bogati ljudje so večerjali pred četrto uro popoldne. Običajno so jedli od tri do deset ur. Med obroki so si umivali roke. Neki cesar je na svojih večerjah postregel z 22 hodi. Če so bili na večerjo povabljeni obiskovalci, so poslali sužnje, da so jih pravočasno pripeljali, saj vodne ure niso delovale vedno enako. Ljudje so za sladico radi jedli grozdje. Sprva so za sladico jedli hladne školjke in ostrige, pozneje pa so jih namesto tega jedli na začetku obroka.

Javna kopališča se niso uporabljala le za kopanje. Poleg prostorov s toplo in mrzlo vodo so bili v njih tudi vrtovi, stadioni, umetniške galerije, knjižnice in prostori za hrano. Za lažji dostop do krajev so bili celo podzemni prehodi. Vodo za kopališča so dovajali akvadukti. Bili so tako dobro zgrajeni, da se nekateri še vedno uporabljajo.

Rimljani so bili zelo ponosni na svoje akvadukte. Menili so, da so boljši od "neuporabnih" egipčanskih piramid. Uporabljali so jih tudi za pitno vodo.

Na velikih ladjah, imenovanih quinqueremes, je z vesli veslalo 300 ljudi. Na dan so lahko preplule 100 milj (160 km). Trgovske poti so bile zaščitene pred pirati. Veliko ladij je prevažalo hrano, druge pa bisere, poper, bombaž, cimet in svilo. Kilogram svile je takrat stal kilogram zlata.

Jezik in književnost

Materni jezik Rimljanov je bila latinščina. Njena abeceda je temeljila na etruščanski abecedi, ta pa na grški abecedi.

Ohranjena latinska literatura je v klasični latinščini iz 1. stoletja pred našim štetjem. Govorjeni jezik rimskega imperija je bila vulgarna latinščina, ki se je od klasične latinščine razlikovala po slovnici in besedišču, nazadnje pa tudi po izgovarjavi. Iz latinščine so nastale portugalščina, španščina, francoščina in italijanščina. Latinščina se je uporabljala za medicinske in znanstvene besede.

Latinščina je ostala glavni pisni jezik rimskega cesarstva. Grščina je postala jezik, ki ga je govorila izobražena elita, saj je bila večina literature, ki so jo Rimljani študirali, napisana v grščini. Na rimsko književnost je močno vplivala grška književnost. Med najbolj znanimi primeri so Vergilijeva Eneida, Plutarhova Življenja znamenitih ljudi in Horacijeve Ode.

V vzhodni polovici rimskega cesarstva, ki je pozneje postala Bizantinsko cesarstvo, latinščina sploh ni nadomestila grščine. Po Justinijanovi smrti je grščina postala uradni jezik bizantinske vlade. S širjenjem rimskega imperija se je latinščina razširila po vsej Evropi. Vulgarna latinščina se je v različnih krajih razvila v narečja in se postopoma spremenila v različne romanske jezike.

Arhitektura

Rimljani so gradili odlične ceste in mostove. Pisali so gledališke igre in ohranili feničansko abecedo. Rimljani so bili običajno praktični in so ohranjali grško kulturo. Številni akvadukti, ki so jih zgradili, so še vedno v uporabi. V Rimu so bile tudi prve bolnišnice v zahodnem svetu. Imeli so tudi prvi sistem državne medicine za revne ljudi. Njihove stavbe so krasili mozaiki na tleh in poslikave neposredno na stenah.

Glasba

Glasba je bila pomemben del življenja Rimljanov. Pesem (znana kot carmen) je bila del skoraj vsake družabne prireditve. Glasba je spremljala predstave in dogodke v areni. Bila je del uprizoritvene umetnosti, imenovane pantomimus, zgodnje oblike zgodbenega baleta, ki je združevala izrazni ples, instrumentalno glasbo in pevski libreto.

Nanje sta vplivali etruščanska in grška glasba. Rimljani so peli preprosto po naravni melodiji pesmi.

• Stari Rim
• Rimski imperij
• Oblačila v starem Rimu