Libreto: kaj je, definicija, zgodovina in vloga v operi
Libreto je besedilo (besede), ki se uglasbijo v opero. Libreto je lahko tudi besedilo za oratorij, kantato, mašo ali muzikal. Oseba, ki napiše libreto, se imenuje libretist. Beseda "libretto" (množina: "libretti" ali "librettos") je italijanska beseda, ki pomeni "mala knjiga". Libreto navadno vsebuje dialoge, besedila za arije in zborovske dele ter osnovne scenske oznake in navodila za režijo.
Definicija in osnovne značilnosti
Libreto ni zgolj prevod ali povzetek zgodbe; gre za oblikovano besedilo, prilagojeno glasbeni dramatiki. Vsebuje:
- razdelitev na čine in prizore;
- besedila za solopesmi (aria), recitatvove in ansamble;
- zborovske dele in koreografska ali scenska navodila;
- morebitne govorjene dialoge (še posebej pri muzikalih).
Zgodovina in pomembni avtorji
Včasih skladatelj sam napiše libreto, običajno pa ima rad libretista, ki zanj napiše besede, da jih lahko uglasbi. Nekateri libreti so izvirne zgodbe libretista, zelo pogosto pa temeljijo na knjigi drugega pisatelja ali na zgodovinskih in mitoloških virih.
V 18. stoletju je bil Metastasio zelo znan libretist. Številne njegove librete so večkrat uglasbili različni skladatelji. Drugi libretist 18. stoletja je bil Lorenzo da Ponte, ki je napisal librete za tri največje Mozartove opere, pa tudi za številne druge skladatelje. V 19. stoletju je Eugène Scribe napisal zelo veliko libretov, ki so jih uglasbili skladatelji, kot so Meyerbeer, Auber, Bellini, Donizetti, Rossini in Verdi. Francoska pisatelja Henri Meilhac in Ludovic Halévy sta napisala številne operne in operetne librete za skladatelje Jacquesa Offenbacha, Julesa Masseneta in Georgesa Bizeta. Arrigo Boito, ki je med drugim napisal libreta za Giuseppeja Verdija in Amilcareja Ponchiellija, je sam napisal dve operi. Hugo von Hoffmansthal je napisal libreta za Richarda Straussa.
Wagner in Tippett sta skladatelja, ki sta sama napisala libreta. Običajno je libreto napisan pred glasbo, včasih pa skladatelji najprej napišejo nekaj glasbe in šele nato iščejo besede zanjo. To so včasih počeli skladatelji, kot so Mihail Glinka, Aleksander Serov, Rimski-Korsakov, Puccini in Mascagni.
Struktura libreta
Libreto je običajno razdeljeno na čine in prizore. Vsebina je načrtovana tako, da omogoča dramaturgijo: uvod, razvijanje konflikta in sklep. Pogoste sestavine so:
- Recitativi – govorjena ali poligotova besedila, ki premikajo zgodbo naprej;
- Ariije – solistične, premišljene in ekspresivne pesmi, kjer lik izraža občutke;
- Duetti, terzetti, ansambli – dialogi v glasbeni obliki med več liki;
- Zbor – množični glasbeni momenti, ki pogosto komentirajo dogajanje ali predstavljajo množico;
- Finali prizorov – razburljivi zaključki prizorov ali činov, pogosto z velikimi ansambli.
Vloga libretista in sodelovanje s skladateljem
Libretist ne piše le zgodbe, temveč oblikuje besedilo tako, da omogoča vokalno izvedbo. Sodelovanje s skladateljem je lahko zelo tesno: včasih libretist predlaga spremembe zaradi vokalnih potreb, včasih skladatelj zahteva prilagoditve za glasbeno kontinuiteto. Dober libreto upošteva:
- pevčeve dihalne potrebe in besedno melodiko;
- jasnost dramaturgije in tempo prizora;
- ponavljanja in refrene, ki jih glasba lahko razvije.
Libreto pri muzikalih in drugih žanrih
Muzikali imajo običajno besedila (besede za pesmi) in ločeno "knjigo" (govorjeni dialogi in navodila). Včasih sta avtorja različna, npr. muzikal Šumnik na strehi ima skladatelja (Jerry Bock), avtorja besedil (Sheldon Harnick) in pisca "knjige" (Joseph Stein). Pri muzikalih je pogosto ločena vloga pisca glasbe, tekstopisca in dramatika, ki napiše scenarij oziroma knjigo.
Prevajanje, priredbe in avtorske pravice
Libretti se pogosto prevajajo ali prirejajo za različne produkcije in jezike. Prevodi morajo poleg pomena ohranjati ritem in možnost uglasbitve. Priredbe klasičnih librett pogosto vključujejo krajšanja ali spremembe, da ustrezajo sodobnemu občinstvu ali režijskim zamislim.
Avtorske pravice za libreto so ločene od glasbenih pravic; pri izvedbah in izdajah je treba zagotoviti dovoljenja tako za besedilo kot za glasbo, če sta avtorsko zaščitena.
Libreto danes
Sodobni libreti se pogosto ukvarjajo z aktualnimi temami in drugačnimi naracijskimi tehnikami, v operi in muzikalih pa ostaja ključna naloga libreta omogočiti skladatelju in režiserju jasno dramatizacijo. V sodobnih produkcijah so pogosti sodelovalni procesi med libretistom, skladateljem, režiserjem in producentom, kar pripomore k usklajeni končni uprizoritvi.
Sklep: Libreto je temeljni element glasbene dramatike — predstavlja vez med besedo in glasbo. Kakovosten libreto omogoča, da glasba zaživi z jasnimi liki, prepričljivo dramaturgijo in pevskim izrazom, ki nagovori občinstvo.
Pietro Metastasio
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je libreto?
O: Libreto je besedilo (besede), ki je uglasbeno v opero, oratorij, kantato, mašo ali muzikal.
V: Kdo napiše libreto?
O: Oseba, ki napiše libreto, se imenuje libretist.
V: Kaj pomeni "libreto"?
O: Libreto (množina "libretti" ali "librettos") je italijanska beseda, ki pomeni "mala knjiga".
V: Ali skladatelj običajno napiše svoj libreto?
O: Ne, običajno ima skladatelj rad libretista, ki zanj napiše besede, da jih lahko uglasbi.
V: Ali so nekateri znani skladatelji iz 18. stoletja znani po tem, da so sami pisali librete?
O: Da, Metastasio je bil zelo znan libretist 18. stoletja, Lorenzo da Ponte pa je napisal besedila za tri največje Mozartove opere in tudi za številne druge skladatelje.
V: Kdo je v Franciji v 19. stoletju napisal veliko besedil za opere in operete?
O: Henri Meilhac in Ludovic Halévy sta v 19. stoletju v Franciji napisala veliko besedil za opere in operete za Jacquesa Offenbacha, Julesa Masseneta in Georgesa Bizeta.
V: Ali je običajno, da skladatelji najprej napišejo nekaj glasbe, nato pa iščejo besede zanjo?
O: Da, včasih skladatelji najprej napišejo nekaj glasbe, nato pa iščejo besede zanjo; to so med drugim storili Mihail Glinka, Aleksander Serov, Rimski-Korsakov, Puccini in Mascagni.
