Gioachino Rossini: življenje in delo italijanskega opernega skladatelja
Gioachino Rossini: življenje in delo legendarnega italijanskega opernega skladatelja — od Sevilskega brivca do čarobnih uvertur, inovacij in trajne glasbene zapuščine.
Gioachino Rossini (rojen 29. februarja 1792 v Pesaru, umrl 13. novembra 1868 v Passyju) je bil italijanski skladatelj. Bil je najslavnejši skladatelj oper v svojem času. V njegovih operah je bilo veliko novih idej. Italijanske opere so postale precej neizvirne, saj so skladatelji, kot sta bila Cimarosa in Paisiello, pisali vedno iste stvari. Rossini je svoje opere naredil zanimive tako, da je spretno pisal za pevce, jim dajal dobre melodije, orkestru pa zanimivo glasbo in izbiral različne zgodbe za svoje opere. Opera, po kateri je danes najbolj znan, je Seviljski brivec (Il Barbiere di Siviglia). Na orkestrskih koncertih se igrajo številne uverture k njegovim operam. Najbolj priljubljena je uvertura k njegovi operi Guillaume Tell (Viljem Tell), ki je bila predstavljena v britanski televizijski oddaji The Adventures of William Tell.
Zadnjih 40 let svojega življenja Rossini ni več pisal glasbe. Prijatelji so ga prosili, naj napiše še eno opero, vendar je vedno odklonil.
Zgodnje življenje in vzpon
Rossini je odraščal v glasbeni družini in se že zgodaj začel ukvarjati z glasbo. Skomponiral je svoje prve opere kot zelo mlad skladatelj in hitro pridobil ugled: med letoma 1810 in 1829 je napisal več kot 30 oper, ki so mu prinesle izjemen uspeh po vsej Evropi. Njegova zgodnja dela so bila pogosto zabavna opere buffe, pozneje pa je pisal tudi več resnejših del.
Slog in inovacije
Rossinijev slog je temeljil na izstopajočih, ujete melodiji, spretnih vokalnih linijah in živahni ritmiki. Bil je gospodar kratkih, učinkovito oblikovanih arij in ansamblov, znan je tudi po posebnem "rossinijevskem" crescendo—stopnjevanju dinamike in energije, ki povečuje napetost. Pomemben element so tudi hitri patter-aria (govorno hitro petje) in virtuozne baritonske ter sopranistične vložke. Njegovo pisanje za orkester naredi uverture in instrumentalne dele samostojno in priljubljeno koncerte.
Najpomembnejša dela
Med najbolj znanimi Rossinijevimi deli so Il Barbiere di Siviglia (Seviljski brivec), L'italiana in Algeri, La Cenerentola (Pepelka) in zadnja velika opera Guillaume Tell (Viljem Tell), po kateri je znana tudi njegova mogočna uvertura. Iz Il Barbiere di Siviglia izhaja tudi znamenita aria "Largo al factotum", ki je postala ena najbolj prepoznavnih patter-arij v operni literaturi. Njegove uverture se pogosto izvajajo kot samostojne koncertne skladbe.
Pozna leta, verska in salonska glasba
Čeprav je Rossini po 1829 prenehal redno pisati opere — in je večkrat odklanjal prošnje prijateljev, da bi napisal novo opero — ni popolnoma opustil ustvarjanja. V Parizu je nadaljeval z zbiranjem manjših instrumentalnih in vokalnih skladb, vključno z znanimi salon-skupinami in občasnimi sakralnimi deli. Med bolj znanimi poznejšimi deli sta «Stabat Mater» in «Petite messe solennelle». Veliko njegovih poznih kratkih del je bilo pozneje zbrano pod naslovom Péchés de vieillesse (»grehi starosti«), niz salonskih skladb, ki kažejo njegovo izbrušenost v melodiji in harmoniji.
Osebno življenje in vpliv
Rossini je bil tudi znan po svojem družabnem življenju, okusih za kulinariko in obsežnemu prijateljskemu krogu v Parizu. Njegova dela so močno vplivala na razvoj bel canta in kasnejših italijanskih skladateljev, kot sta Donizetti in Bellini, ter na splošno na evropsko operno tradicijo. Njegova sposobnost združitve privlačne melodije z inteligentno dramatično gradnjo je še danes zgled za mnoge izvajalce in skladatelje.
Smrt in zapuščina
Gioachino Rossini je umrl leta 1868 v Passyju pri Parizu in je eden najbolj izvajanih in vplivnih opernih skladateljev 19. stoletja. Njegove opere ostajajo stalnica opernih hiš po vsem svetu, njegove uverture pa priljubljene tudi na koncertnih odrih. Rossinijev prispevek k razvoju operne forme, njegovo mojstrsko pisanje za glas in orkester ter njegovo čutno, duhovito izražanje melodije zagotavljajo trajno mesto med velikani glasbene zgodovine.
Gioachino Rossini
Življenje
Rossini se je rodil 29. februarja prestopnega leta 1792. Njegov rojstni kraj je bil Pesaro, majhno mesto v Italiji na jadranski obali. Njegov oče je igral rog v vojaških orkestrih in opernih hišah, mati pa je pela v operah. Starša sta pogosto skupaj koncertirala, mladi Rossini pa je bil prepuščen babici. Družina se je sčasoma ustalila v Bologni. Rossini se je učil petja, violončela, klavirja in kontrapunkta. Pouk kontrapunkta mu ni bil všeč, vendar mu je pomagal pri študiju različnih glasbenih slogov in postal je zelo dober v jasnem pisanju harmonije.
Zgodnja kariera
Italijanska opera je v tem času potrebovala novega skladatelja, ki bi ji vlil več življenja. Pet od svojih prvih devetih oper je napisal za gledališče Teatro S Moise v Benetkah. Kmalu so ga za pisanje oper zaprosila tudi druga gledališča. Leta 1812 je za milansko gledališče Teatro alla Scala napisal La pietra del paragone. Opera je doživela velik uspeh. Številne od teh zgodnjih oper so bile komične opere (opera buffa). Včasih je moral ustvariti toliko novih oper, da je vedno znova uporabljal glasbo, ki jo je že napisal v drugi operi. Kljub temu je v njih veliko dobre glasbe, Rossini pa je razvijal svojo glasbeno osebnost. Njegove uverture imajo odličen občutek za orkestralno barvo. Pogosto je začel s počasnim delom in nato prešel v hitro glasbo s crescendom. Ker je to počel pogosto, se to pogosto imenuje "Rossinijev crescendo" ali "Rossinijeva raketa".
Ni mu bilo lahko zaslužiti dovolj denarja za preživetje. Plačan je bil le za opere, v katerih je sodeloval. Takrat ni bilo zakonov o avtorskih pravicah. Pomembni pevci so bili dobro plačani, skladatelji pa so zaslužili veliko manj. O njegovem življenju v tem času vemo zelo malo, vemo pa, da je veliko potoval. Njegove najbolj znane opere iz tega obdobja so Tancredi, La Gazza Ladra (Zlohotna sraka) in Il barbiere di Siviglia (Seviljski brivec), ki jo pogosto imenujejo največja med vsemi komičnimi operami.
Sredina kariere
Do leta 1815 so Rossinijeve opere zaslovele povsod v Zahodni Evropi, razen v Neaplju. Neapeljska opera je bila slavna vse 18. stoletje in mesto je bilo ponosno na svojo tradicijo. Neapeljčani niso želeli, da bi mlad skladatelj s severa nadaljeval njihovo operno tradicijo. Kljub temu je Rossini kmalu osvojil njihova srca. Pisal je za gledališče Teatro S Carlo, ki je imelo odličen orkester in zelo dobre pevce. Za Neapelj je napisal veliko svojih najboljših resnih oper (opera seria) in ta tradicija, ki jo je vzpostavil, je omogočila Verdiju, da je trideset let pozneje prevzel mesto vodilnega italijanskega opernega skladatelja.
Poznejša kariera
Mednarodna slava je Rossinija pripeljala na Dunaj, kjer je spoznal Beethovna. Po vrnitvi v Italijo je za nekaj časa odpotoval v Pariz in Anglijo. Star je bil le 31 let in je napisal 34 oper. Pariško občinstvo je njegove opere že poznalo. V Londonu je bil organiziran Rossinijev festival. Večino časa v Angliji je preživel na družabnih zabavah pri bogatih ljudeh, ki so mu z veseljem plačali denar, da je prišel k njim v goste. Kmalu zatem se je za pet let naselil v Parizu. Do leta 1836 je bil direktor Théâtre-Italien. Njegovi največji operi iz tega obdobja sta bili Le Comte Ory (komična opera) in Guillaume Tell, ki je nastala po Schillerjevi drami. Ti deli imata lepo tekoče melodije (kot italijanska opera) in veliko dramo (kot francoska opera).
Upokojitev
Leta 1829, pri 37 letih, se je Rossini odločil za upokojitev. Imel je veliko denarja, vendar njegovo zdravje ni bilo najboljše. Čeprav je napisal nekaj manjših glasbenih del, ni nikoli več napisal opere. Vrnil se je v Bologno, čeprav se je skoraj 20 let pozneje z ženo vrnil v Pariz. Tu se je njegovo zdravje izboljšalo in napisal je nekaj glasbe. Njegova Petite messe solennelle za 12 glasov, dva klavirja in harmonij se izvaja še danes. Ko je leta 1868 umrl, je na njegov pogreb prišlo na tisoče ljudi.
Rossinijevo mesto v zgodovini glasbe
Rossini je bil skladatelj klasičnega obdobja. Odraščal je ob poslušanju opere iz 18. stoletja in večina njegove najbolj znane glasbe je še vedno v klasicističnem slogu, vendar se je z dozorevanjem zelo razvil in ob koncu kariere pisal bolj romantično. Postopoma je prenehal pisati glasbo, ki ima ves čas določene številke: glasbo, ki se ostro deli na arije in recitative. Njegov recitativ je postal bolj ekspresiven in ga je namesto čembala spremljal orkester. To je pripomoglo k temu, da je njegova glasba postala bolj kontinuirana. Ni pogosto pisal za kastrate, saj so ti prihajali iz mode. Zbor je imel pomembno vlogo v drami njegovih oper (v operi 18. stoletja je le komentiral dogajanje).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Gioachino Rossini?
O: Gioachino Rossini je bil italijanski skladatelj, ki se je rodil 29. februarja 1792 v Pesaru in umrl 13. novembra 1868 v Passyju.
V: Po čem je Rossini slovel?
O: Rossini je slovel kot najvidnejši skladatelj oper v svojem času.
V: Kako je Rossini svoje opere naredil bolj zanimive?
O: Rossini je svoje opere naredil zanimivejše, tako da je spretno pisal za pevce, jim ponudil dobre melodije, vključil zanimivo glasbo za orkester in izbral različne zgodbe za svoje opere.
V: Zaradi katere opere je Rossini danes najbolj znan?
O: Danes je Rossini najbolj znan po operi Seviljski brivec ali Seviljski brivec.
V: Ali se danes še vedno igrajo predigre iz Rossinijevih oper?
O: Da, številne predigre k Rossinijevim operam se igrajo še danes, najbolj znana je predigra k operi Guillaume Tell ali Viljem Tell.
V: V kateri britanski televizijski oddaji je bila predstavljena uvertura k Viljemu Tellu?
O: Uvertura k opereti Guillaume Tell je bila predvajana v britanski televizijski oddaji The Adventures of William Tell.
V: Ali je Rossini nadaljeval s skladanjem glasbe do svoje smrti?
O: Ne, Rossini je kljub prošnjam prijateljev, naj napiše še eno opero, v zadnjih 40 letih svojega življenja prenehal skladati glasbo.
Iskati