Opera seria: definicija in zgodovina italijanske opere 18. stoletja
Opera seria je italijanski izraz za "resen" slog italijanske opere, ki je bil prevladujoč v 18. stoletju. Nasprotovala se je lažji, komičnemu tipu opere buffa, ki se je ukvarjala z vsakdanjimi liki in satiričnim prikazom družbe. Opera seria je navadno obravnavala visoke, tragične teme — zgodbe iz antike, mitologije in zgodovine — in je poudarjala veličasten, dvignjen izraz čustev in morale. Izraz "opera seria" se je uveljavil šele kasneje kot historičen termin za označitev tega obdobja in sloga.
Jezični in geografski okvir
Italijanska opera seria je bila skoraj vedno zpeta v italijanščini, tudi kadar so bile opere komponirane ali uprizarjane v drugih državah, kot so Nemčija, Avstrija, Anglija in Španija. V Franciji je imel ta italijanski model manj vpliva, saj so Francuzi razvili svoje posebne oblike opere in scenske tradicije.
Glavne značilnosti glasbene in dramske zgradbe
Tipična opera seria je združevala več osnovnih elementov:
- Uvertura (italska sinfonia), ki je pogosto uvajala glasbeni značaj predstave;
- Recitativ — predvsem suhi recitativ (recitativo secco) z minimalno zasedbo in občasni spremljevalni, bolj dramatični recitativo accompagnato z orkestralno podporo — skozi katerega se je hitro pripovedovala zgodba (recitativu, hitro tekoči glasbi s preprosto spremljavo);
- Arije kot ključne točke čustvenega izraza, pogosto v obliki da capo (A–B–A), kjer je ponovitev prvega dela omogočala pevcem, da pokažejo virtuozne okrase in improvizacije;
- Občasni ansambli in zbori, čeprav so bili ansambli v klasični operi serie redek vrhunec v primerjavi z opero buffa;
- Poudarek na solističnih točkah in izkazovanju pevskih sposobnosti v arijah (vključno z razvojem bel canta), ob manjši vlogi skupinskega gledališča ali koreografije, razen pri reformah, ki so to spremenile.
Teme in libretistika
Zgodbe v operi serie so pogosto črpale iz starogrških in rimskih mitov, antičnih tragedij, literarnih virov in zgodovinskih dogodkov. V nasprotju z opero buffa, ki prikazuje vsakdanje ljudi, so bile teme opere serie usmerjene v veličino in vzvišenost — bogovi, junaki, kralji in plemiči so se soočali z moralnimi dilemami, usodo in zvestobo dolžnosti.
Najpomembnejši libretist sredine 18. stoletja je bil Metastasio, čigar besedila so postala standardne zgodbe za številne skladatelje po vsej Evropi. Njegova dela so bila uglasbena večkrat; Metastasio je z oblikovanjem jasne dramske strukture in dvignjenega jezika močno vplival na razvoj opere serie.
Glasbeni slog in pevci
Glavne vloge v operi seria so v začetku 18. stoletja pogosto izvajali kastrati — moški pevci, ki so bili kastrirani v otroštvu, da bi ohranili visoke glase. Kastrati so bili virtuozi in imeli so visoko statusno vlogo v opernem svetu. V drugi polovici stoletja pa so ženske pevke postopoma prevzemale glavno mesto na odru; na vrhu hierarhije je bila prima donna (prva dama).
V glasbeni izvedbi je bilo pogosto jasno razmejeno: recitativ je premikal zgodbo naprej, aria pa je ustavila dogajanje, da je lik lahko izrazito čustvoval in se poslušalcu predstavil. Arije v obliki da capo so bile priložnost za okraske in virtuozo interpretacijo, ob ponovitvi A-dela pa so pevci običajno dodali okraske in improvizirane variacije.
Pomembni skladatelji in reforme
Med zgodnjimi in vplivnimi avtorji opere serie je bil Alessandro Scarlatti. V Angliji je velik prispevek k rozvoju žanra pustil George Frideric Händel, ki je v Londonu ustvaril vrsto velikih opere serie za javnost in aristokracijo. Med drugimi pomembnimi skladatelji 18. stoletja so Hasse, Vinci, Jommelli, Piccinni, Paisiello, Cimarosa, Gluck in Mozart.
Christoph Willibald Gluck je v drugi polovici 18. stoletja začel operno reformo, ki je kritizirala prekomerno osredotočenost na pevce kot virtuozne izvajalce namesto na dramatiko. Skupaj s sodelavci (na primer libretiistom Ranierijem Calzabigijem) je Gluck stremel k večji enotnosti med besedo, glasbo in dejanjem: zmanjšal je uporabo suhega recitativa, povečal pomen zborov, baleta in instrumentalne barve ter naredil dramsko napetost bolj neposredno. Njegovi pomembni primeri vključujejo Orfeo ed Euridice in Alceste.
Metastasio je bil kot libretist izjemno vpliven — njegove besedila so uglasbili številni avtorji po vsej Evropi; njegova poetska forma in dramatska izgradnja sta postali klasični vzorec za opero serie.
Mozart in prehodi med žanri
Wolfganga Amadeusa Mozarta so vplivale Gluckove reforme, zlasti v njegovih resnejših delih. Njegovi glavni prispevki k operi seria sta Idomeneo (1780) in La clemenza di Tito (1791). Hkrati je Mozart razvijal mešanice seričnega in komičnega elementa: trije italijanski opere s Da Ponte — Cosi fan tutte, Figarova svatba in Don Giovanni — se gibljejo med omenjema žanroma, saj združujejo globino psiholoških portretov s komičnimi, družbenimi in moralnimi odsevi.
Kasnejši razvoj in vpliv
Do konca 18. stoletja se je klasična opera seria spreminjala pod vplivom reform, novih glasbenih okusov in vzpona bel canta. Skladatelji, kot sta Luigi Cherubini in Gaspare Spontini, so nadaljevali transformacijo dramske strukture in orkestralne vloge, sledil pa jim je Gioachino Rossini, ki je s svojim slogom močno vplival na nadaljnji razvoj opere in postopno zameglil meje med striktno opero seria in drugimi oblikami.
V 19. stoletju je klasična opera seria izgubila prevladujoče mesto, vendar je njen estetski in tehnični vpliv (posebno v pogledu aria-oblike, recitativa, velike dramatike in vokalne virtuoznosti) ostal temelj za nadaljnji razvoj evropske opere vse doromantike in bel canto tradicije.
Zaključek
Opera seria je bila osrednji izraz 18.‑stoletne italijanske scene: združevala je visoko dramsko poetiko, virtuozen pevski nastop in formalno urejene muzične oblike. Čeprav se je skozi stoletje spreminjala — z reformami, porastom ženskih vlog in preobrazbo v estetiki — je njena zapuščina v glasbeni tehniki, libretistični umetnosti in operni dramaturgiji ostala trajna.
Karikatura predstave Händlove opere Flavio s tremi najbolj znanimi opernimi pevci tistega časa: kastratom Senesinom na levi, Francesco Cuzzoni v sredini in kastratom Gaetanom Berenstadtom na desni.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je opera seria?
O: Opera seria je italijanski izraz, ki označuje "resen" slog italijanske opere v 18. stoletju. Razlikoval se je od opere buffa, ki je bila glasbena komedija in se je osredotočala na resne tragedije.
V: V katerem jeziku se je izvajala opera seria?
O: Opera seria se je vedno izvajala v italijanskem jeziku, tudi če je bila napisana ali izvedena v drugih državah, kot so Nemčija, Avstrija, Anglija in Španija. V Franciji pa zaradi lastnih oblik opere ni bila tako priljubljena.
V: Kdo so bili nekateri priljubljeni skladatelji opere serie?
O: Med priljubljenimi skladatelji opere serie so bili Hasse, Vinci, Jommelli, George Frideric Händel, Piccinni, Paisiello, Cimarosa, Gluck in Mozart.
V: Katere so nekatere značilnosti opere seria?
O: Zgodba opere serie se pripoveduje z recitativom - hitro tekočo glasbo s preprosto spremljavo -, ki mu sledijo arije, velike pesmi, v katerih lahko pevci pokažejo svoje spretnosti in imajo običajno obliko da capo (glavni del + srednji del + ponovitev glavnega dela). Z uverturami se je predstava začela, obstajali pa so tudi ansambli, v katerih je pelo več likov hkrati. Zgodbe so se običajno vrtele okoli starogrških in rimskih bogov ali kraljev. V glavnih vlogah so se zaradi visokih glasov pogosto uporabljali kastrati, v 18. stoletju pa so te vloge postopoma prevzele pevke.
V: Kdo je zaslužen za začetek italijanske operne produkcije?
O: Alessandro Scarlatti je zaslužen za začetek italijanske operne umetnosti.
V: Kdo je napisal librete za številne velike operne skladbe?
O: Metastasio je napisal libreta za mnoge velike operne skladbe, ki so jih napisali Hasse, Porpora in zlasti Mozart.
V: Kako je Christoph Willibald Gluck spremenil tradicijo v operazeriji? O: Christoph Willibald Gluck je spremenil tradicijo v operi tako, da je poskrbel, da so drama, ples in glasba igrali pomembno vlogo, namesto da bi bili le način, da pevci pokažejo svoje glasove. Poskušal je tudi zagotoviti, da je pripovedovanje zgodb postalo pomembnejše kot prej.
