Opera seria
Opera seria je italijanski izraz, ki označuje "resen" slog italijanske opere v 18. stoletju. Razlikoval se je od opere buffa, ki je bila glasbena komedija. Opera seria naj bi govorila o resni tragediji. Izraz "opera seria" se je začel uporabljati šele po času, ko je bil priljubljen, da bi govorili o zgodovinskem obdobju.
Italijanska opera serie je bila vedno v italijanskem jeziku, tudi če je bila napisana ali izvajana v drugih državah, kot so Nemčija, Avstrija, Anglija in Španija. V Franciji opera seria ni bila tako priljubljena. Imeli so svoje lastne oblike opere.
Med priljubljenimi skladatelji opere serie so bili Hasse, Vinci, Jommelli, George Frideric Händel, Piccinni, Paisiello, Cimarosa, Gluck in Mozart.
Opera seria se je pogosto imenovala dramma per musica ("drama skozi glasbo"). Zgodba se je pripovedovala v recitativu, hitro tekoči glasbi s preprosto spremljavo. Nato so sledile arije, velike pesmi, v katerih so pevci lahko pokazali svoje sposobnosti. Običajno so bile v obliki da capo (glavni del, srednji del in ponovitev glavnega dela). Opera se je začela z uverturo, v njej pa je bilo tudi nekaj ansamblov, v katerih je pelo več likov hkrati.
Zgodbe v operi serie so običajno govorile o starogrških in rimskih bogovih ali kraljih. To je bilo v nasprotju z opero buffa, ki je govorila o navadnih ljudeh in se pogosto norčevala iz kraljev in plemstva.
Glavni pevci v operi seria so bili večinoma kastrati, moški pevci, ki so jih kastrirali, ko so bili mladi, tako da so še vedno peli z visokimi glasovi. V 18. stoletju so ženske pevke postopoma dobile več glavnih vlog ("prima donna" ali "prva dama").
Eden prvih skladateljev opere serie je bil Alessandro Scarlatti. V Angliji je George Frideric Händel napisal veliko odličnih oper serie. Najpomembnejši mož pri razvoju opere serie sredi 18. stoletja je bil Metastasio, ki je pisal librete. Njegove besede so uglasbili največji skladatelji v Evropi: Hasse, Porpora in zlasti Mozart.
Christoph Willibald Gluck je v pozni polovici 18. stoletja spremenil veliko tradicij v operi. Ni želel, da bi bila opera le način, s katerim bi pevci razkazovali svoje glasove. Želel je, da bi bila zgodba pomembna. Ni uporabljal suhega recitativa, ampak je poskušal, da bi bili pomembni drama, ples in glasba, zlasti zbor. Orfej in Evridika je bila njegova prva pomembna opera, sledile so ji druge, kot je Alcest.
Na Wolfganga Amadeusa Mozarta so vplivale Gluckove reforme. Njegovi dve veliki operi seria sta bili Idomeneo (1780) in La clemenza di Tito (1791). Vendar pa Mozarta večinoma ni tako zelo zanimalo pisanje o starogrških bogovih in kraljih. Njegove druge velike italijanske opere: Cosi fan tutte, Figarova svatba in Don Giovanni so nekaj med opero seria in opero buffa. Te opere so nastale na libreta Lorenza da Ponteja.
Druga pomembna skladatelja opere serie sta bila Luigi Cherubini in Gaspare Spontini, sledil pa jima je Rossini, čigar glasbeni slog je še dodatno spremenil opero serie.
Karikatura predstave Händlove opere Flavio s tremi najbolj znanimi opernimi pevci tistega časa: kastratom Senesinom na levi, Francesco Cuzzoni v sredini in kastratom Gaetanom Berenstadtom na desni.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je opera seria?
O: Opera seria je italijanski izraz, ki označuje "resen" slog italijanske opere v 18. stoletju. Razlikoval se je od opere buffa, ki je bila glasbena komedija in se je osredotočala na resne tragedije.
V: V katerem jeziku se je izvajala opera seria?
O: Opera seria se je vedno izvajala v italijanskem jeziku, tudi če je bila napisana ali izvedena v drugih državah, kot so Nemčija, Avstrija, Anglija in Španija. V Franciji pa zaradi lastnih oblik opere ni bila tako priljubljena.
V: Kdo so bili nekateri priljubljeni skladatelji opere serie?
O: Med priljubljenimi skladatelji opere serie so bili Hasse, Vinci, Jommelli, George Frideric Händel, Piccinni, Paisiello, Cimarosa, Gluck in Mozart.
V: Katere so nekatere značilnosti opere seria?
O: Zgodba opere serie se pripoveduje z recitativom - hitro tekočo glasbo s preprosto spremljavo -, ki mu sledijo arije, velike pesmi, v katerih lahko pevci pokažejo svoje spretnosti in imajo običajno obliko da capo (glavni del + srednji del + ponovitev glavnega dela). Z uverturami se je predstava začela, obstajali pa so tudi ansambli, v katerih je pelo več likov hkrati. Zgodbe so se običajno vrtele okoli starogrških in rimskih bogov ali kraljev. V glavnih vlogah so se zaradi visokih glasov pogosto uporabljali kastrati, v 18. stoletju pa so te vloge postopoma prevzele pevke.
V: Kdo je zaslužen za začetek italijanske operne produkcije?
O: Alessandro Scarlatti je zaslužen za začetek italijanske operne umetnosti.
V: Kdo je napisal librete za številne velike operne skladbe?
O: Metastasio je napisal libreta za mnoge velike operne skladbe, ki so jih napisali Hasse, Porpora in zlasti Mozart.
V: Kako je Christoph Willibald Gluck spremenil tradicijo v operazeriji? O: Christoph Willibald Gluck je spremenil tradicijo v operi tako, da je poskrbel, da so drama, ples in glasba igrali pomembno vlogo, namesto da bi bili le način, da pevci pokažejo svoje glasove. Poskušal je tudi zagotoviti, da je pripovedovanje zgodb postalo pomembnejše kot prej.
